Kar nekaj Novomeščanov, ki se je odločalo za vgradnjo toplotne črpalke, se je v zadnjem času obrnilo na mestno občino, češ kako to, da niso upravičeni do subvencij Eko sklada. Izkazalo se je, da so jim v Eko skladu podali napačno informacijo, tako da nekateri niso niti poskušali z vlogo za pridobitev subvencije, ki bi jim sicer pripadala in lahko znaša do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Sekretarka Eko sklada Vesna Črnilogar se je Novomeščanom včeraj javno opravičila za nenatančnost svojih sodelavcev.
Kot je pojasnila, že odloki na nivoju države določajo, da spodbuda Eko sklada za vgradnjo toplotne črpalke ali kurilnice na lesno biomaso ne more biti dodeljena za območja, kjer je že vzpostavljen prednostni način ogrevanja, v primeru Novega mesta je to zemeljski plin. Vendar velja za novomeško občino posebnost, sprejeta v občinskih aktih, ki pa so jo v Eko skladu spregledali. »V primeru vaše občine je spodbuda lahko dodeljena za vgradnjo toplotne črpalke, če naprava ni močnejša od 40 kW,« pojasnjuje Črnilogarjeva.
Naslednji paket spodbud za občane na voljo že januarja
Eko sklad sicer ponuja posojila ter nepovratne finančne spodbude za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, kurilnih naprav na lesno biomaso, toplotnih črpalk, za priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, za zamenjavo oken z energetsko učinkovitimi lesenimi, za toplotno izolacijo fasad in streh starejših stanovanjskih stavb, pa tudi za večje nalože, kot so gradnja ali nakup novih skoraj nič energijskih hiš, celovita obnova starejših stanovanjskih stavb in nakup stanovanj v prenovljenih večstanovanjskih stavbah.
Po besedah Črnilogarjeve je nekaj denarja trenutno še na voljo. »V prihodnjem letu bo sklad skušal občanom zagotoviti nepovratna sredstva že v januarju, prvi javni poziv pričakujemo v drugi polovici januarja. Podobno kot letos bo tudi v prihodnjem letu za posameznike na voljo predvidoma 14 milijonov evrov ter še nekaj dodatnih sredstev za devet občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka, med katerimi je tudi novomeška.«
Gre za degradirana območja s prekomernih onesnaženjem zraka. V teh občinah, kamor sodijo poleg novomeške še Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Trbovlje in Zagorje, so subvencije nekoliko višje. »Če se, denimo, investitor odloči za zamenjavo starih oken z energijsko učinkovitimi lesenimi, znaša spodbuda 100 evrov na kvadratni meter oziroma do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, v primeru teh devetih občin pa bo spodbuda 125 evrov na kvadratni meter oziroma do 50 odstotkov celotne naložbe,« pravi Črnilogarjeva.
Novo mesto med najbolj onesnaženimi
Kot dodaja Izidor Jerala iz urada za prostor in razvoj na novomeški občini, je Novo mesto še vedno preveč onesnaženo. Glavna krivca sta ogrevanje in promet. »Vsako onesnaženje je odvečno. Je pa dejstvo, da je Novo mesto na najnižji točki v večji kotlini in se ves ta zrak ob neprimernih vremenskih pogojih zliva k nam. Še vedno imamo težave s tako imenovanimi delci P10. Zato so med ključnimi ukrepi pospešene energetske prenove v smislu toplotne izolacije, kjer projekti uspešno tečejo, ter menjave dotrajanih in zastarelih kotlovnic.«
Po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija je interes občine postati energetsko učinkovita, zato bo treba še več delati prav na tovrstnih spodbudah. »Občina je že izvedla dve celoviti obnovi osnovnih šol ter nekaj manjših obnov stavbnega pohištva v petih objektih. Pred kratkim smo sprejeli akt o javno-zasebnem partnerstvu za energetsko pogodbeništvo in predvidevamo, da bi v prihodnjih dveh letih celovito sanirali še deset objektov.«
Doslej so sicer največ sredstev iz Eko sklada počrpali v Ljubljani, Mariboru in Kranju, zlasti za večstanovanjske objekte, medtem ko je bilo v Novem mestu največ investicij s pomočjo ekosubvencij izvedenih na eno in dvostanovanjskih hišah, od tega skoraj polovica za izolacijo fasad.
