Andrej Baričič je zaposlene v UKC Ljubljana znova presenetil. Po nedavnem sporočilu bolnišnice, da je odstopil z mesta vršilca dolžnosti generalnega direktorja, je prišel na delo kot običajno. Po opažanju nekaterih zaposlenih v zadnjih pogovorih celo ni dajal vtisa, da bi nameraval v bližnji prihodnosti zapustiti bolnišnico.
Kako je odpoved postala raca
Svet bolnišnice Baričičeve odstopne izjave za zdaj ni prejel, je včeraj pojasnil predsednik sveta Tomaž Glažar. Zaposleni so se zaradi nedavnih napovedi ministrstva za zdravje, da bi lahko novega vršilca dolžnosti izbirali že včeraj, spraševali, ali bodo vendarle dobili novo vodstvo. A po besedah Glažarja je Baričič informacije o odstopu včeraj označil za novinarsko raco. Nasprotno Glažar še vztraja pri napovedi, da bo odšel z mesta predsednika sveta največje bolnišnice, če bo vlada zavrnila Baričičevo imenovanje za generalnega direktorja bolnišnice. Tega še ni storila, niti ni znano, kdaj bo o tem odločala. Premier Miro Cerar je sicer že pred dobrim tednom dni napovedal, da Baričičevega imenovanja ne bodo podprli.
Odnosi še vedno šibka točka otroške srčne kirurgije
Člani sveta UKC Ljubljana so se včeraj ukvarjali tudi s prihodnostjo programa otroške srčne kirurgije po poraznih rezultatih nadzora (ta je zajel obdobje sodelovanja z izraelskim kirurgom Davidom Mishalyjem). Od bolnišnice med drugim pričakujejo, da bo ocenila finančne posledice mogočih rešitev, veseli pa jih napredek v zadnjem času.
Presojevalec prejšnjega in zdajšnjega programa izr. prof. dr. Andrej Robida ocenjuje, da danes v ljubljanskem UKC operacije prirojenih srčnih napak opravljajo na sprejemljivi ravni: »Pomembno je na primer, da so se povezali s češkim in italijanskim centrom oziroma tamkajšnjimi kirurgi. Da bodo dosegli oceno dobro, bo še trajalo. Približno 20 dni na mesec so na primer brez kirurga. Konference o smrtnosti in zapletih bi morale biti manj obtožujoče in bolj usmerjene v izboljšave.« Šibka točka so še naprej slabi odnosi med nekaterimi strokami oziroma zdravniki, ugotavlja Robida. »V tem primeru je ocena ostala slaba.«
»Presoja je pokazala, da je program varen,« je poudaril vodja prof. dr. Tomislav Klokočovnik. Poleg tujih zdravnikov je vse bolj usposobljen tudi slovenski kirurg Miha Weiss, je spomnil. »Od trenutnih ciljev manjka le še 24-urna pripravljenost za paciente, ki operacijo potrebujejo takoj. Menim, da bo Miha Weiss v pol leta ali letu dni tako usposobljen, da se bo to rešilo,« pričakuje Klokočovnik. Dolgoročnejši cilj, vzpostavitev novega centra za otroško srčno kirurgijo v Ljubljani, bo težje doseči. Urediti bo namreč treba financiranje in organizacijo. »To bo velik finančni zalogaj, ki bo potegnil za sabo še mnoge druge spremembe. Ne bo šlo le za nov oddelek.«
