Stopnja nezaposlenosti se v Sloveniji zmanjšuje, še zlasti stopnja nezaposlenosti mladih. Zadolženost gospodinjstev je najnižja v evrskem območju. Zato ne čudi, da tudi v nakupovalnih središčih beležijo več trošenja prebivalstva.
V Celju najhitreje rastejo
Štiri nakupovalna središča v Ljubljani, Mariboru in Celju, ki jih upravlja družba Spar European Shopping (SES), bo, kot kažejo trenutne številke o obisku, tudi letos obiskalo več kot 25 milijonov kupcev. Potrošniki opravijo v vsakem centru za dobrih sto milijonov evrov nakupov. Kupna moč in tudi sama potrošnja se v Sloveniji po letih krize vendarle znova povečujeta. Da kupci vendar zapravijo nekaj več, ugotavlja tudi Boštjan Brantuša, direktor družbe SES, ki upravlja štiri največja nakupovalna središča pri nas, med katerimi so poleg ljubljanskega Cityparka še mariborski Europark, celjski Citycenter in center Interspar v Ljubljani na Viču.
Po rasti prometa je med najboljšimi celjski Citycenter, kjer že zdaj beležijo kar 8,4-odstotno rast števila obiskovalcev. Omenjeni center je v prvih desetih mesecih leta obiskalo že več kot štiri milijone kupcev, do konca letošnjega septembra pa so ustvarili 6,8 odstotka več prometa kot lani v enakem obdobju. »Del uspeha gre zagotovo pripisati lanski obnovi vzhodnega dela našega centra, nenehnemu dopolnjevanju ponudbe in sledenju trendom v vseh segmentih,« pravi Darja Lesjak, srednja menedžerka celjskega Citycentra. Kot je še dodala, so prihodki doslej že presegli 80 milijonov evrov. »Glede na rast pa pričakujem, da bomo leto končali z več kot 100 milijoni evrov prometa,« dodaja Lesjakova.
Kupna moč se izboljšuje
Sicer pa je bilo že lansko leto za vse centre SES pri nas rekordno, saj so v vseh našteli več kot 25 milijonov obiskovalcev, od tega jih je samo ljubljanski Citypark obiskalo več kot devet milijonov. A letošnje leto bo, je prepričan Boštjan Brantuša, še boljše od lanskega. »Vsako leto še vedno rastemo, kar je zasluga spleta več okoliščin. Kupna moč je zagotovo boljša in se veča. Največja je v Ljubljani, sledita ji Maribor in Celje. Vsi pa so po kupni moči znotraj desetih odstotkov,« pravi Brantuša. Sicer pa opaža tudi, da v Slovenijo ne prihaja več toliko kupcev iz Hrvaške kot pred leti, medtem ko Avstrijci še vedno radi prihajajo po nakupih v Maribor. »Nedvomno se pozna tudi, da veliko ljudi iz Maribora in okolice dela v sosednji Avstriji, kar pomeni, da je njihova kupna moč boljša,« je še dejal Brantuša, ki tudi ocenjuje, da se bo v Ljubljani in Mariboru letos ustvarjeni promet ustavil pri okoli 105 milijonih evrov, v Celju pa bo znašal še kak milijon več.
