Natanko 652 glasovnic se je v nedeljo nakopičilo v volilni skrinjici na sedežu radvanjske mestne četrti. »Izkazalo se je, da občani želijo soodločati o razvoju mesta. Med mnogimi, ki so prišli glasovat, je bilo čutiti precej navdušenosti,« je bil po pilotni izvedbi projekta neposredne demokracije zadovoljen Matic Primc iz Iniciative mestni zbor (IMZ). »Najprej nas je bilo strah, ali bo sploh dosežen kvorum 202 glasova. Odziv nas je zatem zelo pozitivno presenetil, saj sploh nismo imeli dovolj glasovnic in smo jih morali še več natisniti v času glasovanja.«
Zasluga gre predvsem civilnodružbenem gibanju Iniciativa mestni zbor, ki že tretje leto vztrajno dela na področju uvajanja neposredne demokracije na lokalni ravni. Po Mariboru organizira zbore krajanov samoorganiziranih mestnih četrti, njihov najambicioznejši projekt pa ima težko izgovorljiv naziv – participatorni proračun, v bistvu pa gre za najbolj demokratični sistem razporejanja proračunskega denarja.
Vzor so jim bili Islandci
Župan Andrej Fištravec je bil sicer načeloma od vsega začetka naklonjen uvedbi takšne proračunske delitve, udejanjanje projekta pa je kljub temu potekalo po polžje in z vztrajnim izražanjem dvomov županstva o zakonitosti tovrstne neposredne demokracije. Vendar se je nazadnje izkazalo, da so bili ti dvomi neupravičeni. Na vseh pristojnih ministrstvih so namreč potrdili, da zakonskih zadržkov ni. Ko so februarja letos v IMZ županstvu izročili kar 4000 glasov podpore participatornemu proračunu, je postal zanj pritisk javnosti prevelik. Izgovorov, zakaj ni izvedljiv institut neposrednega soodločanja najširše javnosti, ni bilo več.
Participatorni proračun pozna že več kot 1500 mest po vsem svetu in skoraj vsako ima svoj model. V Mariboru so se zgledovali po tistem, ki je uveljavljen v islandskem Reykjaviku. Projekt Betri Reykjavik (Boljši Reykjavik), ki ga je zasnovala neprofitna organizacija Citizens Foundation, je od leta 2011 uspešno uresničil že 165 projektov, glasovanj pa se je udeležilo skupaj več kot 70.000 ljudi.
Za izvedbo premiernega glasovanja v Sloveniji je bila izbrana podpohorska krajevna skupnost Radvanje. Občani so oktobra oddali 78 predlogov, ki naj bi jih prihodnje leto udejanjila občina, občinske službe pa so zatem izbrale 22 zakonsko in finančno izvedljivih projektov in jih tudi denarno ovrednotile. Na nedeljskem glasovanju je največ glasov (251) prejela izvedba 4000 evrov vrednega projekta sanacije Radvanjskega trga.
Denarja dovolj za najmanj 11 projektov
Referendumski rezultati za občino sicer niso zavezujoči. Župan je zgolj obljubil, da bo zmagovalne predloge v skupni vrednosti do 100.000 evrov vključil v proračun. Omenjeni znesek bi zadostoval za izvedbo najmanj 11 predlaganih projektov, med drugim tudi za namestitev košev za odpadke in pasje iztrebke ter za ureditev otroškega igrišča.
Primc je prepričan, da Fištravec svoje besede ne bo snedel. Pričakuje tudi, da se bo participatorni proračun uvedel tudi v drugih mestnih četrtih. V prihodnjem letu naj bi potekali referendumi v šestih četrtih, leta 2017 pa v celotnem Mariboru. Posledično naj bi se tudi občutno povečal znesek participatornega proračuna.
Primčeve sanje se opirajo na upanje, da bi Mariborčani enkrat v prihodnosti odločali o porabi celotnega investicijskega dela proračuna, kakor se to že dogaja v brazilskem mestu Porto Allegre, kjer so leta 1989 prvi uvedli takšen sistem soodločanja občank in občanov.
Mariborski podžupan Zdravko Luketič podpira soodločanje občanov pri porabi javnih namenskih sredstev. »Izkušnje kažejo, da so sredstva na mikro ravni bolje porabljena in imajo večji učinek, kot če so centralno načrtovana,« je izpostavil. Da bodo lahko uspešno nadaljevali projekt participatornega proračuna, je po njegovem prepričanju treba zagotoviti podporo mestnim četrtim in krajevnim skupnostim, ker je to pogoj za uspešno komunikacijo z občani in njihovo aktivno udeležbo pri soodločanju.
