Slab mesec dni po koncu prehodnega obdobja, ko naj bi zdravniki praviloma prenehali izdajati papirne recepte in povsem prešli na sistem eRecept, so bila mnenja v eni od ljubljanskih lekarn deljena. Gospa Darja, ki je tokrat sicer prišla po zdravila brez recepta, se je spomnila izkušnje pred nekaj dnevi. »Zdravnica mi je brez kakršnih koli pojasnil izdala običajni, papirni recept, čeprav naj bi bil novi sistem takrat že uveden. Tudi ko sem šla v lekarno, sistem ni deloval in so zdravila izdajali samo na papirne recepte.« A medtem ko so bili tudi drugi starejši sogovorniki do digitalizacije precej skeptični, je Borut, ki je tik pred zaključkom študija, nad obeti novega sistema navdušen. »Imam stalno terapijo za lajšanje astme, a sem za vsak recept porabil ure vožnje in čakanja, saj imam osebnega zdravnika še vedno na Primorskem. Zdaj bo to bistveno lažje, zdravnika bom preprosto poklical in takoj za tem v kateri koli lekarni v Ljubljani dvignil zdravila.«
Če so na ministrstvu prepričani, da se je sistem v dveh tednih dobro »prijel« in dobro deluje, pa tisti, ki se z njim srečujejo vsak dan, opozarjajo na (sicer pričakovane) začetne težave. Teh pa ni tako malo. Povzročata jih tehnična in programska oprema pa tudi slabša računalniška pismenost nekaterih starejših zdravnikov.
»Zahteve do starejših bi bilo treba omiliti«
Eden od njih je koncesionar Stanislav Čelhar, ki se je odločil, da se z novim sistemom ne bo ukvarjal. »Računalnik bi me pri delu z bolniki, ki jim želim posvetiti vso svojo pozornost, samo motil. Zato recepte po mojem nareku vnaša v računalnik sestra.« Usposabljanje, ki so ga bili zdravniki deležni, je bilo zelo kratko in pravzaprav namenjeno tistim, ki so računalnika že vešči, dodaja Čelhar. »Kdor ni usposobljen, mu ta tečaj ni koristil nič.« Zmeda je precejšnja tudi med pacienti, še opozarja sogovornik. »Starejši preprosto ne razumejo, kako naj bi novi sistem deloval. Skrbi jih, ali jim bodo brez fizičnega recepta v lekarni sploh dali prava zdravila, zato mi jih potem pridejo pokazat.«
Igor Muževič iz sindikata Praktikum meni, da bi bilo morda smiselno zahteve do starejših zdravnikov omiliti, sicer pa pravi, da pri drugih večjih težav ne zaznavajo. »Nekaj pomanjkljivosti je še vedno denimo pri prenašanju pooblastil v primeru nadomeščanj.« Na ministrstvu odgovarjajo, da problem večinoma uspešno rešujejo, »v skrajnem primeru, ko gre za popolnoma nepredvideno nadomeščanje, pa nadomestni zdravnik do ureditve pravic recepte res predpisuje na 'stari način'«.
Ena od prioritet tudi centralna baza zdravil
V Lekarniški zbornici Slovenije opozarjajo, da vsi zdravniki v zdravstvenih domovih sploh še niso začeli izdajati elektronskih receptov, za kar so krive predvsem težave programske opreme in nedodelanost sistema, težave pri povezavah v varno omrežje pa tudi neustrezna pripravljenost nekaterih izvajalcev. »V kar nekaj primerih je možno ponavljanje izdaj zdravil, kar je lahko nevarno za paciente in problematično za javno zdravstveno blagajno,« opozarja Romana Rakovec iz zbornice. »Veliko težavo predstavlja tudi centralna baza zdravil, ki je vir predpisovanja, saj se je izkazalo, da vsebuje še precej netočnosti, zaradi česar morajo biti magistri farmacije toliko bolj pozorni ob izdaji zdravila v lekarnah.« Na ministrstvu pravijo, da se zavedajo, da bo treba kakovost in ažurnost podatkov izboljšati.
Na vprašanje, koliko papirnatih receptov je še v obtoku, Rakovčeva odgovarja, da se bolj kot na to osredotočajo na odpravljanje težav pri predpisovanju in izdajanju elektronskih receptov. »Vsekakor se bo določen obseg papirnih receptov ohranil, saj so predvidene določene izjeme, kot so izdaja narkotikov, nujno zdravljenje, osebni recepti, urgenca…«
Na ministrstvu pravijo, da delovna skupina probleme rešuje sproti; ažurnost jim priznavajo tudi sogovorniki. Slednje ob tem nekoliko skrbi dejstvo, da bo decembra vzdrževanje sistema prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje. Bojijo se namreč, da bi to lahko upočasnilo odpravljanje napak.
