Vse bolj se zdi, da se nekaj podobnega dogaja Slovencem. Seznam primerov je razmeroma dolg, pa če govorimo o tem, da se še pravnuki akterjev 2. svetovne vojne delijo na partizane in domobrance, ali o že 25 let istih obrazih v slovenski politiki, ali o menjavanju istih gostov (ki so obenem voditelji) v zabavnih TV-oddajah… Za jasnejšo ponazoritev poglejmo podrobneje le dva primera.
Leta 2012 je državni zbor potrdil družinski zakonik. Zbrali so se nasprotniki in zahtevali referendum. Odšli smo na referendum. Zakon je padel, ker je bila večina proti. (Definicija večine je v tem primeru sicer zelo relativna. Na takratni referendum je odšlo 30 odstotkov volilnih upravičencev, od katerih jih je 55 odstotkov glasovalo proti. V resnici je bila torej ta »večina« 16 odstotkov vseh volilnih upravičencev!) Tri leta kasneje je državni zbor potrdil novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice istospolnih in heterospolnih parov. Zbrali so se nasprotniki in zahtevali referendum. Tokrat je bil vmesni člen še ustavno sodišče, ki je dovolilo referendum o pravicah manjšine. Kot je v pritrdilnem mnenju zapisal predsednik mag. Miroslav Mozetič: »Seveda odloča večina, kdo pa drug.« Tako da bomo šli kmalu spet na volišča.
Dejstvo pa je, da nimamo prav nobenih novih… no, dejstev. Še vedno gre za zakon, ki le izenačuje istospolne in heterospolne skupnosti in nobenemu ne jemlje prav ničesar. Društvo psihologov Slovenije vmes še ni preklicalo uradnega stališča: »Študije dosledno kažejo, da spolna usmeritev staršev v nobenem pogledu ne škodi razvoju otrok, ki odraščajo v družinah s starši istega spola.« Edino, da se je vmes seznam držav, ki so priznale ali so tik pred tem, da priznajo enake pravice istospolnim parom, povečala (Irska, Francija, Finska, Španija, Belgija, Danska, Islandija…).
Mogoče razjasnimo le eno stvar. Seveda posvojitev ni človekova pravica in je homoseksualcem ne smemo brezpogojno podeliti. Nikakor! In zakaj ne? Saj je tudi heteroseksualci nimajo. In seveda novela takšne pravice ne daje nobenemu. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da gre za doktrino, po kateri se »s posvojitvijo išče otroku najprimernejše starše in ne obrnjeno«. Otrok ima torej pravico, da je posvojen, in ne potencialni starši, da posvajajo. Istospolni ali heterospolni.
In še dve številki: po podatkih statističnega urada je vseh družin v Sloveniji 576.177. Istospolnih partnerskih skupnosti z otroki je od tega 17 (sedemnajst!). Da vemo, zaradi kako velikega števila ljudi so pobudniki referenduma zagnali moralno paniko.
Še en primer neskončnega slovenskega dneva. Že nekaj časa precej redno z javne RTV prihajajo informacije o ukinjanju vsebin in menjavi novinarjev. Pa naj gre za ukinjanje dopisništva (Hrvaška), »nepodaljševanje pogodb« (v zadnjem Zrcalu tedna, ki ga je pripravil eden redkih pravih raziskovalnih novinarjev Erik Valenčič, je ta že pred skoraj dvema mesecema jasno napovedal, da so največji zavezniki Islamske države v EU prav skrajno desničarske stranke. Prispevek je končal z antologijskimi besedami: »Naša dolžnost ni samo, da pomagamo vsem ljudem v stiski, ampak tudi, da se odločno upremo tistim, ki bi nas radi zastrupili s sovraštvom. Smrt fašizmu, svoboda ljudem!«), za prenehanje vodenja večernega TV Dnevnika (Jelena Aščić je poleg tega, da je bila ena najbolj priljubljenih voditeljic, tudi nagrajena novinarka in avtorica dokumentarcev o socialnih problemih marginaliziranih delavcev) in tako dalje.
Nedavno je prišlo na dan, da namerava RTV občutno skrčiti obseg oddaje Infodrom (dnevnik za otroke in mlade). Oddajo, ki je prejela tudi nagrado Evropske zveze javnih radijskih in televizijskih postaj (EBU) za odličnost v podajanju novic za otroke, naj bi namesto vsak delovnik predvajali le enkrat na teden. Oddaja ponuja bistvene novice dneva, prilagojene mlajšemu občinstvu, prav tako pa se v različnih sklopih lotevajo različnih tematik, od zabavnih (Evrovizija), poučnih (dan reformacije) in globoko osebnih (izgube bližnjega), do vsebin, ki pomagajo ustvarjati prihodnje aktivne državljane (o stavkah, varuhu človekovih pravic, javni pitni vodi…).
Razlog za ukinjanje vsega naštetega naj ne bi bil političen, ampak gre »le« za krčenje stroškov. A v resnici ni nič bolj političnega od tega, kot da na javni televiziji ukinjaš oddaje in omejuješ delo novinarjem, ki širijo prostor razmisleka in refleksije družbe.
V filmu Neskončen dan protagonist preseka nenehno ponavljanje tako, da se sam spremeni in vnese pozitivne spremembe v svet. Poskusil bom podobno in upal, da se mi še kdo pridruži. Prvič, obvezno (!) bom šel na referendum in jasno povedal, da sem ZA to, da imamo ljudje v naši družbi enake pravice. Drugič, apeliram (tudi na: varuh@rtvslo.si), da se ohrani oddajo Infodrom v celotnem obsegu. Ne nazadnje, tu pa res lahko rečemo brez vsakega cinizma: Za otroke gre!
