Oba sta sicer taka, kot morata biti: dinamična, skladno oblikovana, ravno dovolj agresivna, tudi po zunanjem videzu, a ne preveč, da ne prestrašita ne kupca ne preostalih sopotnikov na cesti. Volvo V60 je nekoliko večji od golfa varianta, saj meri v dolžino 4,64 metra, kar je za okoli 6 centimetrov več kot golf, je nekoliko širši in tudi medosna razdalja je z 2,77 metra za kar 14 centimetrov daljša kot pri golfu. Kar se pozna na zadnjih sedežih, a obrnjeno tudi pri prtljažnem prostoru. Tega je v nekoliko krajšem golfu veliko več kot v volvu, saj ima golfov prostornino 605 litrov, volvov pa le 430. Torej je golf tam, kjer mora biti, volvo pa nakazuje, da je njegova oblika bolj namenjena obliki sami kot uporabnosti prtljažnika. A tako je, ko se avtomobil kupuje ne zaradi litrov ali centimetrov, pač pa zaradi videza, zmogljivosti.

V notranjosti sta potnikom prijazna, posebno voznik se bo v V60 zelo dobro počutil. Nekoliko skandinavsko hladno oblikovanje služi uporabnosti, golf pa ne more in noče iz svojih germanskih okvirov, kar je tudi prav. Logična notranjost je nekaj, kar voznik s časom začne bolj ceniti kot mogoče oblikovno drznost, ki je lahko begajoča. Pri celotnem vtisu deluje golf vseeno nekoliko bolj »lahkonog«, enostavnejši, preglednejši. Volvo na drugi strani daje kanček več pri prestižu, malce drugačnosti, pa tudi kakovosti. Sicer ne enemu ne drugemu ne gre očitati kaj slabega, čeravno je v golfu stalno motil čriček iz sovoznikovih vrat, ki sčasoma dobro načne živce. Pri avtomobilu za to ceno tega kupec ne more pričakovati.

Pri tehniki sta oba tam, kjer morata biti. Golfov ročni menjalnik je pravi biser, hiter, natančen, zanesljiv, volvo pa stavi na samodejnega z osmimi predstavami, ki omogočajo tudi še lagodnejšo, če ne celo lene vožnje, vozniku pa sproščeno upravljanje vseh 190 konjičev (140 kilovatov). Da, volvo jih ima 190, golf šest manj (184 KM/135 kW), oba torej skorajda razganja od moči, a le golfov zna to prenesti tudi na cesto. Z različnimi progami delovanja ga lahko iz ekonomično umirjenega spremenite v razigrano živalco. Volvo na drugi strani je tisto, kar mora biti: udoben elegantnež, ki ima dovolj zaloge moči, da jo uporabi, ko jo potrebuje, a je navzven ne kaže. Razen seveda z dodatnim paketom opreme R-design, ki prinaša vse od dvojne izpušne cevi, spremenjene maske, 18-palčnih koles, športnega podvozja do športnega volana in še bi lahko naštevali. Golf variant GTD prav tako daje s pravo mero okusa vedeti, da se pri njem skriva nekaj več.

In še nekaj je značilno za oba kandidata: kljub moči, zmogljivostim in vsemu, kar v njiju lahko najdemo, je poraba zmerna. Golf je na testu popil 5,7 litra dizelskega goriva na 100 kilometrov, volvo 5,8 litra, kar so več kot spodbudne številke. In obema v velik plus lahko štejemo tudi povsem vsakodnevno »civilizirano« uporabnost, saj njuna športnost ne kazi celotne slike udobja in uporabnosti. Le da imata tisto nekaj več vedno v pripravljenosti, če se vozniku morda zahoče ali ko potrebuje kakšnega konjiča več. Dobro je vedeti, da si v dobri telesni pripravljenosti, na vsakem koraku pa tega vseeno ni treba kazati, mar ne?

Le pri ceni se stvari rahlo zapletejo, kajti volvo z lahkoto prebije vsako cenovno mejo bolečine. Slabih 45.000 evrov je veliko denarja, posebno če upoštevamo velikost in še kaj drugega. Na drugi strani je golf variant vseeno »le« golf, pa ga obrnite, kakor želite. In zanj odšteti 28.200 evrov (z nekaj opreme, od steklene strehe dalje in športnega paketa ali biksenonskih sprednjih žarometov pa se ena dvigne na slabih 33.000 evrov) še zdaleč ni malo. Je sicer občutno cenejši kot volvo, pa vendar še vedno v višavah, ko se marsikomu orosijo oči.

Več fotografij na www.dnevnik.si