Smrt belgijskega mudžahida Abdelhamida Abauda je včeraj potrdil pariški državni tožilec François Molins in povedal, da je bil ubit v sredini jutranji policijsko-vojaški akciji v okrožju Saint-Denis. Njegovo truplo je bilo prerešetano s kroglami, ostalo pa je nejasno, ali ni pred tem že aktiviral eksplozivni pas tako kot ubita ženska, ki se je z njim nahajala v stanovanju in naj bi bila po poročanju francoskih medijev njegova sestrična Hasna Aitbulahcen.
»Nevtralizacijo možganov« petkovega napada je pred parlamentarnim sprejemanjem podaljšanja izrednega stanja v državi pozdravil premier Manuel Valls, ob tem pa so ostala neodgovorjena mnoga pomembna vprašanja, predvsem pa, kako je Abaud iz druge generacije maroških priseljencev v Belgijo načrtoval in organiziral zelo koordiniran teroristični napad in ali so podobne teroristične celice Islamske države zasejane še kod drugod po Franciji, Evropi in širše. Posebno grožnjo je v videu, verodostojnost katerega ni bila potrjena, Islamska država naslovila na New York. V njem so prikazani samomorilski napadalci in eksplozivne naprave ter cilji napada, kot sta Herald Square in Times Square. Newyorške oblasti so reagirale s pomirjevalnimi izjavami, da neposredne grožnje ni in da varnostni organi skrbno delujejo.
Sredini sedemurni akciji francoske policije in vojske, ki je potekla kot pravi vojaški spopad z vrsto eksplozij in čez 5000 izstreljenimi naboji, je včeraj sledila mnogo mirnejša v bruseljskem okrožju Molenbeek. Tam so izvedli sedem racij, predstavnik belgijskega tožilstva Eric Van Der Sypt pa je pojasnil, da niso neposredno povezane s pariškimi dogodki, ampak so bile zaključek že dlje časa trajajoče preiskave teroristične dejavnosti Bilala Hadfija. Ta se je razstrelil v bližini pariškega stadiona Stade de France, belgijska policija pa se je z njim ukvarjala že od njegovega odhoda v Sirijo. Pri tem se je postavilo še eno pomembno vprašanje, namreč koliko skrajnežev z evropskim državljanstvom se je iz Sirije vrnilo domov, pa so jih varnostne službe spregledale. Belgijski premier Charles Michel je zato napovedal, da bodo za boj proti radikalnemu islamizmu namenili dodatnih 400 milijonov evrov, s katerimi bodo okrepili obveščevalne dejavnosti in iskanje potencialnih skrajnežev pa tudi kampanjo proti sovražnemu govoru.
Tudi prepoved shodov okoljevarstvenikov
Spodnji dom francoskega parlamenta je po premierjevih opozorilih, da bi lahko teroristi Francijo napadli tudi s kemičnim in biološkim orožjem, in njegovem zavzemanju za notranjo evropsko izmenjavo podatkov o letalskih potnikih, sprejel podaljšanje izrednega stanja v državi na tri mesece. Potrditi jih mora še senat, prinesle pa bodo tudi opazne zakonske spremembe varnostne zakonodaje, ena od posledic izrednih razmer pa je že prepoved dveh shodov okoljevarstvenih aktivistov ob mednarodni podnebni konferenci v Parizu.
Ob policijskih preiskavah in novih varnostnih ukrepih, o katerih bodo danes govorili tudi notranji ministri Evropske unije, poteka živahna diplomatska aktivnost za boj proti Islamski državi. V telefonskem pogovoru sta se francoski in ameriški predsednik zavzela za tesno vojaško sodelovanje pri tem, pripravljenost sodelovanja z zahodno koalicijo pod ameriškim vodstvom pa je ponudila tudi Rusija, če bodo članice koalicije spoštovale neodvisnost Sirije. Kamen spotike ostaja sirski predsednik Bašar Al Asad, za katerega je ruski zunanji minister Sergej Lavrov včeraj dejal, da »predstavlja interese pomembnega dela sirske družbe in zato brez njegovega sodelovanje ne bo mogoče doseči mirne rešitve«. Rusija je tudi v varnostni svet vložila dopolnjeni predlog resolucije o Siriji in tokrat z njim naletela na večje razumevanje, potem ko so jo septembra gladko zavrnile ZDA, Velika Britanija in Francija.
