Zaradi vprašljivega privatizacijskega postopka Palome, v katerem je vodstvo družbe dalo prednost poljskemu finančnemu skladu Abris Capital, so se nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) dva meseca ukvarjali s tem, kako se izogniti kakršnim koli očitkom, da postopek ni bil konkurenčen.
Zelena luč SDH za dokapitalizacijo Palome
Pod taktirko predsednika uprave Tadeja Gosaka je namreč Paloma pred meseci že na podlagi prejetih nezavezujočih ponudb le Abrisu Capitalu med šestimi ponudniki podelila ekskluzivno pravico za izvedbo skrbnega pregleda, dokapitalizacijo in nato privatizacijo družbe. In to čeprav naj bi razlika med najvišjo in najnižjo ponudbo znašala le okrog 15 odstotkov.
Po naših informacijah naj bi člani nadzornega sveta SDH, ki jim predseduje Damjan Belič, s predlogom uprave Palome, da naj bi Abris Capital dokapitaliziral sladkovrško družbo s 15 milijoni evrov, na včerajšnji izredni seji soglašali (do zaključka redakcije uradnih informacij o zeleni luči za dokapitalizacijo Palome ni bilo). Koliko delnic bi lahko Poljaki pridobili s tem manevrom, včeraj še nismo uspeli izvedeti, zagotovo pa naj bi presegli prevzemni prag v višini 33 odstotkov delnic. Zato bo dokapitalizaciji morala slediti prevzemna ponudba. Kot smo v Dnevniku razkrili že pred meseci, je Abris Capital, ki je sicer spomladi v Romuniji že prevzel Palominega konkurenta Pehart Group, za dokapitalizacijo in nato nakup vseh delnic skupaj ponujal dobrih 26 milijonov evrov. Poleg tega naj bi bil pripravljen v proizvodne zmogljivosti in energetsko učinkovitost družbe vložiti še nekaj deset milijonov evrov.
Pri dokapitalizaciji in prevzemu bi lahko sodeloval kdor koli
Da bi se na SDH izognili možnim očitkom o netransparentni privatizaciji Palome, bo razen obstoječih delničarjev družbo teoretično lahko dokapitaliziral kdor koli. V tem primeru bo moral za delnico ponuditi več od določene dokapitalizacijske vrednosti, usklajene z Abris Capitalom. Ta se po neuradnih informacijah giblje okrog pet evrov za delnico. Četudi se za takšen korak ne bo odločil nihče med strateškimi vlagatelji in finančnimi skladi, ki so oddali zavezujoče ponudbe, med njimi pa ima največje apetite Palomin konkurent iz Slovaške Slovak Hygienic Paper (SHP), njihova vrata do Palome še ne bodo dokončno zaprta. Če bo Abris Capital dokapitaliziral Palomo, bo ta objavil prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic. Zatem pa bi lahko kdor koli od preostalih možnih prevzemnikov objavil višjo prevzemno ponudbo od Abris Capitala. To pomeni, da bi se za tehnološko zaostalo Palomo lahko vnela celo prevzemna vojna.
Paloma, ki zaposluje okrog 750 delavcev, sicer v letošnjem letu posluje slabše kot lani, hkrati pa ne dosega zastavljenih ciljev. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so prihodki od prodaje znašali 63 milijonov evrov, kar je bilo štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani in manj od načrtovanega. Tudi dobiček iz poslovanja v višini dobrega milijona evrov je bil v obravnavanem obdobju nižji kot lani in od predvidenega. To je predvsem posledica višjih svetovnih cen celuloze, ključne surovine Palominih izdelkov, ki je bila zaradi krepitve tečaja ameriškega dolarja konec septembra v primerjavi s septembrom lani višja za več kot petino.
