Kaj vemo:
- francoske oblasti so potrdile smrt Abdelhamida Abaaouda, ki naj bi bil odgovoren za štiri petkove napade
- ženska, ki se je med včerajšnjo racijo razstrelila, je Hasna Aitboulahcen, Abaaoudova sorodnica
- identifikacija je potekala tako dolgo, ker je eksplozija zrušila celotno tretje nadstropje stavbe
- francoski poslanci so izglasovali podaljšanje izrednih ukrepov v državi za nadaljnje tri mesece
- danes zjutraj so policisti v Bruslju izvedli devet novih racij. Iščejo predvsem povezave in pomočnike Bilala Hadifija, ki se je v petek razstrelil v Parizu.
Šest novih racij
Pet racij v bruseljski četrti Molenbeek sicer ni neposredno povezanih s petkovimi napadi, ampak z enim od napadalcev, šesta, ki poteka v predmestju Laken, pa se navezuje na pariške napade. Po poročanju časnika De Standaard policija išče moškega, ki je je napadalcem priskrbel razstrelivo in detonatorje. Šlo naj bi za Mohameda K., po rodu z Antilov, sicer pa naj bi živel v mestu Roubaix na severu Francije.
Teroristi bi lahko napadli tudi s kemičnim in biološkim orožjem
Belgijski premier Charles Michel je predlagal spremembo ustave, po kateri bi lahko osumljenca terorizma policija dlje časa zadrževala brez obtožnice. »Vse demokratične sile morajo za krepitev varnosti delovati skupaj,« je nagovoril parlament. Napovedal je še nov paket protiterorističnih ukrepov, za kar bodo sprva namenili okoli 400 milijonov evrov, poroča AP. V prvi vrsti bodo okrepili kampanjo proti sovražnemu govoru, za okrepitev obveščevalnih dejavnosti in iskanje potencialnih skrajnežev, je napovedal.
V bruseljski četrti Molenbeek je včeraj potekalo zborovanje v spomin na žrtve pokola v Parizu. Tam sicer že tretji dan zapored potekajo tudi številne policijske racije. (Foto: Reuters)
Izredne razmere bi podaljšali za tri mesece
Narodna skupščina, oziroma spodnji dom francoskega parlamenta, je danes potrdila podaljšanje izrednih razmer v državi za tri mesece. Jutri bo o njem odločal še zgornji dom parlamenta. Francoski premier Manuel Valls je v nagovoru narodni skupščini posvaril, da bi lahko teroristi Francijo napadli tudi s kemičnim ali biološkim orožjem. Poleg tega se je zavzel za sprejetje evropskega sistema izmenjave podatkov o letalskih potnikih (PNR), o katerem EU razpravlja že več let in naj bi ga sprejela do konca leta. »To je pogoj za našo kolektivno varnost,« je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Francoska vlada je napovedala vrsto zakonodajnih in drugih ukrepov za učinkovitejši spopad s teroristi. Med drugim naj bi zaprli mošeje, kjer svoje ideje širijo skrajni islamisti, in razširili pravico policistov do nošnje in uporabe orožja. Valls je danes napovedal tudi oblikovanje nove organizacije za preprečevanje radikalizacije mladih. Nov predlog, ki naj bi ga francoski poslanci danes potrdili, med drugim zaostruje pravila glede hišnega pripora, v času izrednih razmer omogoča prepoved organizacij, ki predstavljajo resno grožnjo javnemu redu, predvideva odvzem francoskega državljanstva obsojenim napada na »temeljne interese države«, zaostruje nadzor nad t. i. tujimi borci ter predvideva dodatnih 8500 zaposlitev v francoskem varnostnem aparatu.
»Za zaščito ljudi je včasih treba okrniti naše svoboščine«
»Za zaščito francoskih ljudi je treba včasih okrniti določeno število naših svoboščin,« je v torek zgovorno ocenil francoski premier, medtem ko Hollande vztraja, da je Francija v vojni.
Na ulicah večjih francoskih mest so povečali število policistov. (Foto: Reuters)
Vsi napadalci so imeli potne liste EU
Veliko prahu so v medijih in evropski javnosti dvigale navedbe, da so nekateri od napadalcev petkovih napadov v Evropo prek Grčije vstopili z begunskim valom, ki se vije tudi prek Balkana. A natančnejši pogled na podatke identificiranih napadalcev kaže, da so vsi imeli evropske potne liste. Nekateri so se sicer res rodili v Maroku, drugi pa v Franciji ali Belgiji ter se kasneje pridružili radikalnim islamistom. Osmi napadalec je bil zaenkrat identificiran zgolj kot Ahmad al Mohammad, a je imel pri sebi ponarejen potni list na to ime. Ta naj bi sicer oktobra prispel iz Sirije. Tudi mož, ki naj bi stal za organizacijo napadov, 27-letni Abdelhamid Abaaoud, je belgijski državljan. Po poročanju britanskega časnika Telegraph ob vstopu v EU iz Sirije ali Iraka potne liste pregledajo zgolj desetini ali petini državljanov EU. Predstavnica Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Melissa Fleming je ogorčena, da se na vse begunce gleda kot na potencialne teroriste: »To je nevarno, saj samo povečuje ksenofobijo in strah. Begunci ne smejo postati grešni kozli ali celo sekundarne žrtve teh tragičnih dogodkov.«
Direktor Evropskega policijskega urada (Europol) Rob Wainwright je v Evropskem parlamentu danes povedal, da se je v zadnjem letu število osumljenih sodelovanja z IS, ki iz Evrope potujejo v Sirijo in Irak, podvojilo na 10.000. Kar petina, torej 2000, se jih dejansko bori na strani IS, ostali pa zaenkrat na seznamu ostajajo kot osumljenci, sodelavci IS ali pomagači. Število tujih borcev (iz EU) je sicer zagotovo višje, predvidevajo, da okoli 5000.
Posnetki pokola v pariški kavarni
Britanski Daily Mail je medtem ekskluzivno objavil posnetke nadzornih kamer iz pariške kavarne, ki je bila ena od tarč terorističnega napada. Kamere so po trditvah časnika ujele Salaha Abdeslama. Posnetki kažejo, da ima v rokah avtomatsko puško, najverjetneje kalašnikova. V nekem trenutku je začel streljati goste kavarne na terasi, ki so se skrili pod mize, nato so streli prenehali, najverjetneje zato, ker je ostal brez nabojev oziroma se mu je zaskočila puška.
