Celjani se lahko od letošnjega septembra med sprehodom po celjskem mestnem gozdu na pobočjih Anskega vrha in Miklavškega hriba povzpnejo tudi do edinstvene drevesne hiše, ki se nahaja na višini od šestih do skoraj desetih metrov in je umeščena v krošnjo šestih dreves, med pet bukev in smreko. Doslej je v mestni gozd privabila že veliko radovednežev, še posebej ljubiteljev narave.
V Celju so ponosni, da je bila drevesna hiša, ki jo je projektiral Atelje Ostan Pavlin, izbrana tudi v peterico najboljših slovenskih realiziranih projektov, ki bodo prikazani to soboto na mednarodni razstavi v Piranu, mednarodna žirija bo med njimi izbrala najboljšega in mu podelila nagrado piranesi. Omenjena nagrada se podeljuje najboljšim arhitekturnim stvaritvam, ki so nastale v zadnjih dveh letih na območju centralne Evrope. Poleg Slovenije v njej sodelujejo še Avstrija, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska in Slovaška in številne fakultete. Med petimi nominiranci v Sloveniji za omenjeno nagrado so poleg celjske hiše na drevesu še vrtec na Polzeli z medgeneracijskim centrom, velenjska promenada, kompaktna hiša na Krasu in stanovanjska hiša na Prulah.
Hiša med krošnjami dreves
Celjska drevesna hiša, ki je največja v Sloveniji, je nastala v sklopu čezmejnega projekta GREEN4GREY – gozdovi za mesta, pri čemer so Celjani sodelovali tudi s sosednjo Hrvaško, ki si je lahko za partnerja v projektu izbrala katero koli državo, članico EU. Hrvati so sami poiskali Celjane, obe državi pa sta od tega sodelovanja imeli tudi finančno korist. Celjska občina je v sodelovanju s celjsko enoto Zavoda za gozdove Slovenije v okviru omenjenega projekta tako uredila hišo na drevesu, ki zdaj v gozd, zlasti ob koncih tedna, privablja nove in nove obiskovalce. »Poleg hiše smo uredili tudi gozdno otroško igrišče, nove gozdne učne poti, trim stezo z desetimi telovadnimi napravami, manjši oder in postavili nekaj novih klopi za počitek,« so ponosni na celjski občini.
Hiša je v celoti narejena iz lesa duglazije, ki raste v mestnem gozdu, posekali pa so jo ob pravem času in na način, da je les kakovostnejši in drži dlje. Zasnovana je kot manjši informativni in izobraževalni center za šolske skupine in druge obiskovalce gozda. Namen, da bi z njo poželi veliko zanimanja različnih obiskovalcev, je bil dosežen in celo presežen. V gozd namreč poleg rekreativcev zdaj prihaja tudi veliko otrok, ki se lahko sami prepričajo, kako dihajo pljuča gozda in kakšno je življenje v njem. Hišo bodo Celjani zaradi velikega zanimanja oddajali tudi v najem, čeprav projekt ni bil zamišljen kot profitni. Drevesna hiška skupaj z razglednimi terasami meri 60 kvadratnih metrov, pogled z nje pa se razteza vse do najstarejše bukve v gozdu.
