Gorenjska prestolnica je kot nekoč eno najbolj industrijskih mest nekdanje države soočena z usihanjem proizvodnih podjetij in zlomi velikanov, kot sta Sava in Merkur. Kranjski župan Boštjan Trilar je kot prvi znak sprememb na bolje napovedal selitev uspešne Iskre Mehanizmi v Kranj.
Ali za zdaj Trilar o povratku uspešne Iskre Mehanizmi iz Lipnice v Kranj le sanja, smo se pozanimali pri direktorju podjetja Marjanu Pogačniku, ki ga je vprašanje o selitvi presenetilo. »Nikakor ne gre za kako kratkoročno odločitev o selitvi proizvodnje iz Lipnice. Je pa res, da smo tam in v Kamniku prostorsko omejeni, proizvodnjo pa povečujemo.« V Iskri Mehanizmi so torej daleč od konkretnih uresničevanj zamisli o selitvi, seveda pa bi si tako uspešno podjetje, kot je Iskra Mehanizmi, želeli v vsaki občini. Imajo namreč 500 zaposlenih v Sloveniji, okoli 60 milijonov obsežno prodajo in okoli 2 milijona dobička.
Kranj je od propada Tekstilindusa, Planike, IBI in drugih podjetij desetletja pasivno opazoval, kako so v sosednjem Šenčurju uspeli privabiti čez 50 podjetij in ustvariti čez 1000 delovnih mest v industrijsko-poslovni coni, ki je postala pojem razvoja na Gorenjskem. Kranj je svojo načrtoval na območju Hrastja, a je svetnik SDS Bojan Homan na zadnji seji mestnega sveta dobil dokaj jasen odgovor občine, da razvoja te industrijske cone še dolgo ne bo.
Toda v Kranju si medtem prizadevajo, da bi vsaj izvedeli, kaj lahko ponudijo podjetnikom in kaj si slednji želijo. Zato so s kranjske občine poslali na 400 naslovov podjetij anketo, da bi si z njenimi izsledki pomagali pri načrtovanju dolgoročnega prostorskega razvoja. Za zdaj je občina identificirala 21 območij s potencialno poslovno gospodarsko rabo, ki skupaj merijo kar 180 hektarjev. Nihče si namreč ne želi, da bi se ponovila zgodba oživitve nekdanjega kompleksa Tekstilindusa z neposrečenim prepletom poslovne in stanovanjske rabe ali še kakšen drugi zgrešeni primer ad hoc rešitev na pogoriščih nekdanjih kranjskih industrijskih velikanov. šu