»Merde,« je dovolj dobra zamenjava za vse geostrateške analize think-tankov, »nous sommes foutus« pa sijajen opis našega skupnega položaja, kot ga je general Golz razložil v Hemingwayevem romanu Komu zvoni. Angleže smemo vljudno prositi, da izpeljejo svoj referendum o izstopu iz EU in razčistijo zavezništva. To je zdaj evropska vojna. Od Američanov pričakujemo samo, da v Kongresu ne bodo več stregli freedom fries, ampak les fries liberté. Zdaj se bomo mi borili za njihovo propadlo bližnjevzhodno politiko.
O vojni je dobro vedeti dve ali tri stvari. Prva je ta, da se v njej splača zmagati. Tudi če bomo zmagali, bomo drago plačali. Če bomo izgubili, bo pa zares drago.
Potem je dobro vedeti, proti komu se borimo. To je važno, ker udar na napačnega nasprotnika poveča ceno. Odločitev pa ni preprosta. Francijo so napadli iz oporišč v Belgiji, ki je dala zatočišče sovražnikovim vojakom. Vendar nismo v povračilo napadli Belgije, ampak Sirijo. V primerjavi z anglosaksonskimi vojnami je to napredek. 11. septembra 2001 so Združene države napadli iz Savdske Arabije. Napadalcev je bilo 19. Petnajst jih je prišlo iz Savdske Arabije, dva iz Združenih arabskih emiratov, po eden pa iz Libanona in Egipta. Američani so po ekskurziji v Afganistan napadli Irak in ga uničili. Bombardirati Sirijo namesto Belgije je po 24 letih bombardiranja Iraka še kar logična odločitev.
Katera mesta v Siriji bombardiramo? Homs, Palmiro in Alep so vzeli Rusi. Raka se zdi, da nekako pripada vsem, ki imajo letala, ampak kaj še ostane?
Kratek test za vse sodelujoče. Katero je največje sirsko mesto? Ne, ne, ni Damask. Damask je drugo največje sirsko mesto, katero pa je največje? Začne se na A. V čigavih rokah je? Dobro vprašanje. Koliko prebivalcev ima Raka, ki ni največje mesto? 500.000. Kje je Al Kasakah? Je Al Kasakah legitimna tarča? Zdi se, da ne, ker je prebivalstvo v večini kurdsko. Kaj pa Kinetra? Katera milica nadzoruje planoto Golan, ki je na vseh zemljevidih na ozemlju Sirije? Ne boste verjeli. Od leta 1974 je tam izraelska vojska.
Bojišče je določeno, kdo je sovražnik? Tukaj je nekaj zmede. Najprej bi se bilo dobro dogovoriti, ali je Daiš, Isil, Isis, Islamska država, kalifat ali kaj bolj razumljivega. Kdo so voditelji, ki jih napadamo? Za Abu Bakra El Bagdadija smo vsi slišali, ampak kdo je njegov namestnik? Kdo je obrambni minister kalifata? Kdo je načelnik generalštaba? In kdo je direktor filmskih studiev, kjer snemajo propagando? Dobro bi bilo dobiti v roke vsaj listo desetih najvplivnejših verskih voditeljev. Da jih bomo sproti odkljukali, ko bodo drug za drugim leteli v zrak.
Z oficirji kalifata je manj težav. Vsi po vrsti so nekdanji oficirji vojske pokojnega Sadama Huseina. Zgodba, kako so se oni znašli v Iraku, je poučna. Ko so Američani leta 2003 vkorakali v Irak, so odložili orožje in uniforme ter odšli domov. Iraška vojska se ni borila. Čakala je, da jih Američani zajamejo. Američani so imeli težave, ker so tako hitro napredovali proti Bagdadu, da so za seboj puščali cele brigade iraške vojske, ki so skupaj s svojimi oficirji držale roke v zrak. Ena enota se je predala televizijski ekipi. Namesto da bi vojsko na hitro preoblikovali v varnostne sile demokratičnega Iraka, so jih odpustili in pustili brez dohodkov, državo pa so predali šiitskim milicam na jugu in islamistom na severu.
Sadamovi oficirji v Mosulu in Salahedinu so čez nekaj let z Američani sklenili pogodbo. Borili so se skupaj s plemeni, ki jih je plačevala ameriška vojska, Američani pa so jim obljubili, da bodo po zmagi nazaj dobili službe v iraški vojski. Skoraj so že zmagali, a ameriška vojska jih je pustila na cedilu in se umaknila v Kuvajt. Takrat so se Sadamovi oficirji umaknili v Sirijo in se pridružili Abu Bakru El Bagdadiju, ki je do takrat poveljeval bandi pritepencev iz Libije, Jordanije, Savdske Arabije, Egipta in Čečenije. Zato lahko kalifat organizira vojaške akcije na ravni bataljona, brigade in včasih tudi divizije. Ker vojsko vodijo oficirji iz Sadamovih vojaških akademij.
Tako da v resnici med bombardiranjem Sirije že spet bombardiramo Irak. Ista vojna na nekoliko razširjenem ozemlju. Samo letala vojakov kalifata ne bodo prestrašila. Francozi imajo s kolonialnimi vojnami nekaj več izkušenj kot Američani in utegnejo imeti več sreče.
To pot nejasen sovražnik ne bo največji problem. Zavezniki so zares nekaj strašnega. Na čigavi strani so Rusi? Če so na naši strani, ali je potem Asad tudi naš zaveznik? Ampak potem je Savdska Arabija, ki ji je Francija pravkar prodala lovska letala dassault rafale, na drugi strani. Iran je zaveznik proti kalifatu, vendar je v Siriji hkrati s svojimi milicami, ki na oblasti ohranjajo Asada. In to je šele začetek.
Napovedati vojno je enostavno. Zares pomembno je definirati zmago. Neskončna vojna proti terorizmu v angleščini, kjer je sovražnik ideologija, nas je pripeljala v kalifat in do bodeče žice na slovensko-hrvaški meji. Dobro bi bili slišati, kako se bomo iz njega v francoščini izvlekli. Na drugi strani govorijo arabsko.
