Novi prostori v Kotnikovi ulici in postavljeni novi temelji za delovanje nacionalne knjižnice slepih in slabovidnih, 365 novih knjižnih naslovov v zvoku in 35 v brajici, nov format zapisa zvočnih knjig, ki omogoča strukturirano branje s prehajanjem med stranmi in poglavji ter sodobni sintetizator slovenskega govora eBralec so le nekatere izmed novosti, ki so v sklopu skoraj triletnega projekta slepim in slabovidnim še za korak približale svet videčih.
Z eBralcem lažje do informacij
Projekt Knjižnica slepih in slabovidnih (KSS), ki se ta mesec končuje, so v Zvezi društev slepih in slabovidnih začeli januarja 2013, lani poleti pa so knjižnico iz vse bolj pretesnih prostorov že preselili v Kotnikovo ulico in še povečali zbirko knjig, ki so na voljo slepim in slabovidnim ter tistim z motnjami branja. Za skoraj triletni projekt so v zvezi pridobili sredstva Evropskega socialnega sklada, vrednost projekta pa ocenjujejo na 3,1 milijona evrov. »Imeli smo dobre temelje, ki pa smo jih s pomočjo evropskih sredstev še nadgradili. Sami takšne nadgradnje v tako kratkem času ne bi zmogli, saj še vedno nismo redno financirani, zato bi bil to za nas prevelik finančni in tehnični zalogaj,« je pojasnil predsednik zveze Tomaž Wraber.
Ob novih prostorih, novem formatu zapisa zvočnih knjig ter novih knjig, ki so odslej na seznamu Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne, so v zvezi pripravili tudi številna izobraževanja s področja računalniškega opismenjevanja, uporabe naprav na dotik in praktične uporabe spleta. V sodelovanju z Narodno univerzitetno knjižnico so pripravili tudi delavnice na temo branja in uporabe spleta pri slepih in slabovidnih za knjižničarje, medtem ko sta jezikovno-tehnološki podjetji Alpineon in Amebis skupaj z nekaterimi raziskovalnimi organizacijami razvili nov sintetizator slovenskega govora eBralec. »Omogoča samodejno prebiranje poljubnih elektronsko shranjenih besedil, zapisanih v slovenskem jeziku,« je Jerneja Žganec Gros iz podjetja Alpineon povedala o eBralcu, ki slepim in slabovidnim olajša delo z računalnikom in pametnimi telefoni s sistemom Android, omogoča pa jim tudi lažji dostop do novic in informacij. »Glavna prednost je kakovost sintetičnega govora, ki se povsem približa naravnemu, dodali pa smo tudi ženski glas,« je še povedala o novi pridobitvi v sklopu KSS, ki je slepim in slabovidnim že na voljo in je zanje brezplačna.
Most med slepimi in videčimi
A projekt KSS ni le olajšal slepim in slabovidnim dostopa do informacij in knjig, temveč je imel po Wraberjevem mnenju tudi širši učinek na družbeno okolje. »Dobili smo priložnost, da odpremo vrata, se predstavimo najširši javnosti ter tako aktivno sodelujemo pri gradnji mostov in rušenju tabujev, povezanih s slepoto in slabovidnostjo.« Zato predsednik zveze upa, da bodo za delovanje in nadaljnji razvoj knjižnice dobili ustrezno koncesijo in »prebrodili vmesno obdobje, ko bomo dihali na škrge«.
