Že res, da so naši telefoni opremljeni z vse sposobnejšimi fotoaparati in kamerami, da lahko z aplikacijami opravljamo bančne storitve in nakupe, spremljamo napredek pri opuščanju slabih navad ali izboljševanju kondicije ter igramo zabavne igre, ki nas včasih morda tudi malce preveč zasvojijo. Vendar se ključni napredek, ki nam ga sodobne komunikacijske naprave omogočajo, še naprej skriva v komunikaciji.

Druge naprave ne ohranjajo iluzije bližine čez noč

Že zdavnaj smo pozabili na golobe in poni ekspres, vse bolj pa pozabljamo tudi na običajno pošto. Ne le da so danes naša pisma dostavljena na drugi konec sveta hitreje, kot ugotovimo, da smo se v njih nerodno zatipkali, za komunikacijo na razdaljo imamo na voljo tudi telefone in celo videopogovore, s katerimi se lahko s sogovorniki in predvsem z oddaljenimi bližnjimi gledamo iz oči v oči. S tem se je izboljšala predvsem kakovost življenja partnerjev, ki so zaradi spleta okoliščin prisiljeni živeti v razmerju na daljavo.

Kljub napredku v komunikacijskih tehnologijah in navideznemu manjšanju razdalj med oddaljenimi partnerji je ob koncu dneva, ko ugasnemo računalnike ali telefone in ležemo k počitku, zopet vsak sam. Nekateri se tolažijo s fotografijami, drugi ohranijo prižgane tablice, prek katerih se partnerja opazujeta ob ležanju v postelji, a če ne prej, se iluzija bližine razblini, ko zapremo oči.

Prisluškovanje srčnemu utripu

Da iluzije ne bi izgubili ravno v tistem trenutku, ki je za mnoge ključnega pomena, je takrat še študentka Joanna Montgomery leta 2010 začela izdelovati pillow talk. Ime izhaja iz angleške fraze za klepetanje partnerjev po ljubljenju in na prvi pogled namiguje, da gre zgolj za še eno v seriji pogovornih storitev, a ni tako. Že res, da naprava vključuje zvočnik, a prek tega ne slišimo partnerjevega glasu, temveč čutimo njegov srčni utrip.

Naprava je v resnici izredno preprosta. Partnerja si pred spanjem okoli zapestja zapneta posebno zapestnico, ki meri srčni utrip ter ga prek povezave s pametnim telefonom in internetom posreduje na partnerjev mobilnik. Ta nanj priklopi poseben zvočnik, tega pa podstavi pod vzglavnik. Če enako storita oba, lahko torej po večernem pogovoru prek spleta v miru zapreta oči in partnerjev srčni utrip bo poskrbel, da občutek bližine ne zbledi.

Ciničnim se zamisel verjetno zdi malce prismuknjena, nekaterim se prisluškovanje partnerjevemu srčnemu utripu morda zdi celo neprijetno, a kot kaže, je naprava naletela na pozitiven odziv na množicarski platformi kickstarter. V le nekaj dneh je že presegla polovico zastavljenega cilja, ni pa presenetljivo, da je zelo velik del naročnikov iz ZDA. Še posebno naj bi nagovarjala mlade pare, ki so se z odhodom na študij na različne univerze prvič soočili z oddaljenostjo, in družine, v katerih eden od partnerjev služi na vojaških misijah v tujini.