V Zagorju in Trbovljah so proračuna za prihodnje leto pripravili v precejšnjih skrbeh, saj morajo še posebej v Trbovljah vsako leto povečevati sredstva za socialo, država pa na drugi strani županom ne popušča pri višini povprečnine. Ker občine vztrajajo pri 536 evrih na prebivalca, država pa pri 525 evrih, se župani prihodnjo sredo odpravljajo v državni zbor, kjer bodo tiho protestirali, je napovedala trboveljska županja Jasna Gabrič. Dodala je, da so na občini zato proračun pripravili v minimalnih okvirih, s katerimi bodo še zmogli pokriti vse obveznosti, (novih) investicij pa bo zato prihodnje leto malo.
Osnutek proračuna predvideva 13,4 milijona evrov prihodkov in 14,4 milijona evrov odhodkov, pri čemer bodo razliko pokrili z lastnimi sredstvi. Med večjimi naložbami, ki se jih bodo v Trbovljah lotili prihodnje leto in v resnici ne bodo zahtevale več od nekaj desettisočakov, je Kristjan Dolinšek, vodja oddelka za finance, proračun in družbene dejavnosti, omenil rekonstrukcijo Keršičeve ceste, ureditev skejterskega parka Ledenica in še enega parka v Ojstrem ter gradnjo pristajalnega mesta za nujne helikopterske prevoze v Gabrskem.
Med občinskimi svetniki so se začela porajati vprašanja, ali se občina nemara ne vdaja v poslabšanje standardov, kot je pomislil Samo Guzej, in zakaj združenje občin ne pritiska bolj na državo oziroma zakaj se na občini ne potrudijo bolj pri pridobivanju evropskih sredstev, kot so pripomnili v svetniški skupini SDS. A se je Gabričeva očitkov otresla s pojasnili, da bo občina zaradi slabšanja socialnih razmer primorana nameniti že 3,6 milijona evrov za socialo, preostala sredstva pa skušajo porazdeliti čim bolj enakomerno. »Vedno znova poslušamo, da dokler si lahko privoščimo denimo vrtec za pet otrok, ne potrebujemo dodatnega denarja,« je očitke, ki jih župani poslušajo v Ljubljani, karikirala Gabričeva. Glede pridobivanja evropskih sredstev je poudarila, da je vprašanje, ali bi si jih sploh še lahko privoščili. Za zagotavljanje lastnega deleža pri naložbah bi se namreč morali zadolževati.
Za Zagorjani uspešno investicijsko obdobje
Potem ko so v minuli finančni perspektivi iz Evrope prejeli 21 milijonov evrov, se v prihodnjem letu investicijska dinamika umirja tudi v sosednji zagorski občini. Pripravljene imajo sicer nekatere projekte za prihodnjo finančno perspektivo, vendar jih zaradi nejasne dinamike evropskih razpisov v predlogu proračuna za leto 2016 še niso predvideli, so pojasnili na zagorski občini, kjer župan Matjaž Švagan prav tako negoduje nad vztrajanjem države pri odločno prenizki povprečnini. Tudi za zagorsko občino je izziv zagotavljanje lastnega deleža financiranja naložb, ki se jih bodo v prihodnje lotili z evropskim denarjem.
Prihodkovna stran predloga proračuna sicer predvideva 12,1 milijona evrov, odhodkovna pa 12,6 milijona evrov, pri čemer bodo tudi Zagorjani razliko lahko pokrili z lastnimi sredstvi. Na seznam naložbenih projektov v prihodnjem letu so uvrstili gradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave na Izlakah, začetek gradnje obvoznice Ruardi, širitev pokopališča v Zagorju in obnovo male telovadnice v osnovni šoli Toneta Okrogarja. A tudi na zagorski občini tarnajo zaradi slabšanja socialnega položaja občanov in zato nekoliko višje postavke za socialno varstvo, ki po predlogu proračuna znaša 1,1 milijona evrov.
Še vedno dovolj za blišč in družabno življenje
Kljub slabšanju socialnih razmer si Zagorjani v nasprotju s Trboveljčani še vedno lahko privoščijo bogato družabno življenje. Za prireditve ob občinskem prazniku predvidevajo kar 110.000 evrov, ob tem pa še 35.000 za prireditve ob državnih praznikih in 82.000 evrov za božično-novoletne prireditve. Za »druge« prireditve Švaganova ekipa namenja še dodatnih 10.000 evrov. Prav tako se Zagorjanom tudi prihodnje leto obeta bogata praznična okrasitev mesta, saj bodo zanjo porabili 73.000 evrov. Za primerjavo: v Trbovljah bodo za okrasitev mesta namenili »le« 29.000 evrov, za vse prireditve skupaj pa 50.000 evrov oziroma slabo petino zagorskega proračuna.
A se zagorski svetniki niti letos ob številke, ki so občutno višje od denimo sredstev za izboljšanje stanja okolja v z delci PM10 preobremenjeni občini, niso obregnili in se jim 10.000 evrov subvencij za zamenjavo starih kurilnih naprav očitno zdi povsem dovolj. Edini, ki do prihodnje seje obljublja predloge za »uravnoteženje« posameznih proračunskih postavk, je bil svetnik Primož Štendler, ki prav tako želi izvedeti, zakaj je bilo pri občinskih prireditvah že letos potrebnih 15.000 evrov več od 100.000 evrov, sprejetih v proračunu, ter kdo so donatorji občine in koliko so prispevali za prireditve, »od katerih imajo ljudje le mačka naslednji dan«.
