Vse milejše zime, ki jih Planini pod Golico napovedujejo podnebne študije, smučišču Španov vrh niso v korist, opozarja direktor Zavoda za šport Jesenice Zoran Kramar. Po petih slabih smučarskih sezonah in vrtoglavih stroških smučišča se bo treba odločiti, kako naprej. Zato so v zavodu za šport, ki smučišče upravlja, v sodelovanju z Občino Jesenice, ki je lastnik žičnice, izdelali analizo stanja in opredelili mogoče rešitve. Občinski svetniki se bodo z njimi seznanili jutri, končna odločitev pa bo po vsej verjetnosti padla na eni od prihodnjih sej občinskega sveta, pravi direktorica občinske uprave Valentina Gorišek.

Milijon in pol za zasneževanje

V zadnjih petih letih je najdaljša smučarska sezona na Španovem vrhu trajala zgolj 17 dni. Medtem ko jim je ob koncu tedna v enem dnevu uspelo prodati 250 smučarskih vozovnic, je bilo marsikdaj med tednom na smučišču več zaposlenih kot obiskovalcev. »Tisti, ki se na Jesenicah še ukvarjajo s smučanjem, to raje počnejo na bolj urejenih smučiščih v Sloveniji ali v tujini,« pravi Kramar in dodaja, da si mnogi Jeseničani tega dragega športa preprosto ne morejo več privoščiti. »Če želimo obdržati smučišče, moramo pripraviti celovit program njegovega razvoja,« je prepričan. Postaviti bi morali krajšo vlečnico, saj enosedežnica ni primerna za družinsko smučanje, urediti bi morali tudi umetno zasneževanje. To bi občino stalo vsaj milijon in pol evrov oziroma 600.000 evrov, če bi želeli zasneževati le del smučišča.

Tudi opustitev smučišča, na katerem so mnogi Jeseničani naredili svoje prve zavoje, ne bi bila brezplačna. Da bi ga spet vrnili v prvotno stanje, bi občino stalo 60.000 evrov. A znesek bi morala odšteti le enkrat, tako pa vsako leto za obratovalne stroške smučišča skupaj s plačami zaposlenih odšteje med 60 in 66 tisočaki, dodatnih 10.000 evrov na leto pa stane investicijsko vzdrževanje najstarejše delujoče žičnice v Sloveniji.

Jim bodo ostale le še narcise?

Kateri od rešitev so jeseniški svetniki bolj naklonjeni, Goriškova ne želi napovedati, Kramar pa pravi: »Poleti prevladuje nostalgija. Bolj ko se bliža zima in govorimo o denarju, manj navdušenja je, da bi smučišče še naprej obratovalo.« Zgovorne so tudi občinske številke – občinska proračuna za letošnje in prihodnje leto postavke smučišče po besedah Goriškove ne vsebujeta. Kljub vsemu bi, če bi letos zapadlo dovolj snega, smučišče lahko delovalo, trdita sogovornika, saj ima žičnica opravljen tehnični pregled in obratovalno dovoljenje, če se le svetniki ne bodo prav kmalu odločili drugače...

Za ohranitev smučišča se zavzemajo v Društvu za razvoj turizma Jesenice. »Če Španov vrh ugasne, Planini pod Golico ostanejo le še narcise in Golica,« je prepričan predsednik društva Andraž Sodja. Zato si prizadevajo, da bi rešitvam iz analize dodali še kakšno. »Smučišče bi moralo delovati tudi poleti. Ponudbo bi lahko razširili s kolesarskim ali adrenalinskim parkom. Vzpostavili bi lahko vzletišče za jadralne padalce...« našteva Sodja. Zaveda se, da gre za velik finančni zalogaj, a je prepričan, da bi ga občina skupaj z lokalno skupnostjo in morebitnimi investitorji zmogla. »To je eden zadnjih delov infrastrukture na Jesenicah, ki je namenjen izključno turizmu,« opozarja. Na občini imajo za zdaj še drugačno mnenje – po besedah Goriškove so prepričani, da ne gre za enega najpomembnejših turističnih produktov v občini, prav tako opustitev smučišča po njihovem mnenju ne bi znatneje vplivala na nadaljnji razvoj turizma na tem območju.