V novomeškem vrtcu Ciciban, ki ga trenutno obiskuje 720 otrok, so doslej trikrat na leto naročali material, potreben za nemoteno izvajanje programov, denimo nove barvice, liste in podobno. Letos septembra pa se je prvič zgodilo, da likovnega materiala niso naročili, pravi ravnateljica vrtca Ciciban Majda Kušer Ambrožič. »Enostavno nismo imeli denarja, saj nam je občina ceno programa tako znižala, da z njo ne bomo prišli skozi. Za zdaj še črpamo zaloge, po novem letu pa jih ne bo več,« opozarja. Zato se boji, da se bo varčevanje, ki jim ga je naložila občina, poznalo tudi pri otrocih.
Že drugo znižanje cen v treh letih
Novomeška občina je zaradi »varčevanja države in želje po uravnoteženju občinskega proračuna« vse javne zavode pozvala k čim večji racionalizaciji poslovanja. Vrtcem je tako naložila, naj pripravijo nov preračun cen programov. Po preučitvi predlogov jih je nato znižala za dva do tri odstotke, s čimer naj bi prihranila 8000 evrov na mesec. Ker pa gre že za drugo znižanje v zadnjih letih, leta 2012 je namreč ceno programov znižala za pet odstotkov, je to za novomeške vrtce precejšnja težava.
Cena programa je sestavljena iz sredstev za plače, ki predstavljajo 80 odstotkov cene, drugi del so stroški materiala in storitev, kamor sodijo stroški objektov (ogrevanje, elektrika, plin itd.) in stroški osnovne dejavnosti, to so didaktični material in igrače, strokovno izpopolnjevanje zaposlenih, pisarniški material in podobno, tretji element pa so stroški za živila. Razliko med plačili staršev in ekonomsko ceno krije občina. Ker pa imajo vrtci različne pogoje dela, denimo različno strukturo oddelkov, starost zaposlenih, velikost in razpršenost enot, tudi objekti so različno potratni, so seveda tudi dejanske ekonomske cene, potrebne za normalno delovanje, od vrtca do vrtca različne.
Bi lahko prihranili na drugačen način?
Kot poudarjajo prav na vseh mestnih občinah, od katerih smo pridobili odgovore, se razlike v ekonomskih cenah ne smejo poznati na položnicah staršev, še manj pa pri kakovosti dela z otroki. Prav slednje pa se zna kmalu zgoditi v vrtcu Ciciban, saj je ekonomska cena, ki jo je postavila občina, precej nižja od tiste, ki jo je izračunal vrtec za svoje normalno delovanje. Zato so že ustavili nakup likovnega materiala, pri prehrani pa zmanjšali delež bio živil. A rezerv ni več, pravi Kušer-Ambrožičeva.
Ob tem je prepričana, da bi lahko z drugačnim načinom financiranja programov občina prihranila bistveno več. »Če bi imeli v letu 2014 financiranje po namenu oziroma po dejanskih mesečnih stroških namesto sedanjega financiranja po programu, bi občina prihranila več kot 100.000 evrov iz naslova presežka. To je razvidno iz poslovnih poročil vrtcev.« V Kopru, Mariboru in Celju, pa tudi v Krškem in Brežicah, pravijo, da so s prehodom na financiranje po dejanskih stroških precej prihranili, v Celju denimo letos že več kot 360.000 evrov.
Kljub temu pa so na novomeški občini prepričani o nasprotnem. Kot pravijo, so primerjave izračunov enega in drugega načina financiranja pokazale, da bi financiranje po namenu pomenilo za občino bistveno večji strošek. S tem se strinja tudi Meta Potočnik, ravnateljica novomeškega vrtca Pedenjped, ki ga letos obiskuje 783 otrok. Po njenem mnenju s financiranjem po namenu vrtci ne bi imeli več »spodbude za varčevanje ali racionalno poslovanje«.
Otroci ne smejo biti prikrajšani
A Kušer-Ambrožičeva poudarja: »Racionalizacija poslovanja in varčevalni ukrepi morajo biti zajeti že v samem poslovanju vrtca, vendar še vedno skladno s predpisi in na način, da ne vplivajo na kakovost.« V obeh primerih je treba imeti finančni načrt, ceno programa, letni delovni načrt, sistemizacijo in vse drugo, kar predvideva zakon, pravi. »Toda ne bi vsak mesec dobivali neke povprečne vsote, ki izhaja iz cene programa, ampak dejansko toliko, kot smo tisti mesec porabili.«
Kot kaže, pa bo občina vendarle znala prisluhniti. Župan Gregor Macedoni je namreč, kot smo izvedeli, na septembrski seji odbora za družbene dejavnosti povedal, da bo takoj ukrepal, če se bo izkazalo, da so zaradi varčevanja otroci prikrajšani.
