Ob rob temu je bila objavljena novica, da so dan prej ubili še enega predstavnika IS, a podkrepljena tudi s posnetkom, na katerem se vidi učinek 50 ali 70 kilogramov eksploziva na brezpilotnem letalu. Zbriše tarčo in okoliške objekte, v katerih so živeli drugi ljudje. O njih ne bo nobenih portretov, fotografij, na spletu se od njih ne bodo poslavljali prijatelji, jim dajali všečkov. Ne bodo žalovali predsedniki držav. Oni so bili pobiti zato, ker ogrožajo ZDA in razviti svet. Francijo. Razlog naraščajočega nasilja ljudi iz revnejšega dela in bega več deset milijonov beguncev je, kako naključno, francoski.
Politiki, ki so bili izvoljeni pri nas in v razvitejših državah sveta, se namreč delajo – francoze.
Nam je normalno, da naši prijatelji Američani pobijajo civiliste v Afriki in na vzhodu kot kolateralno škodo. Recimo uboj tega bolnika, ki je obglavljal ljudi, je temeljil na podatkih, da naj bi bil on tam. Vse drugo, kdo je še tam, ni pomembno.
V primeru pobitih zdravnikov brez meja, ki so volontersko pomagali civilnemu prebivalstvu na vojnih območjih Afganistana, se to njihovi politiki zdi povsem normalno. Zdravniki v edini še delujoči bolnišnici niso pomembni, pomembno je domnevnih 20 teroristov tam.
Politiki razvitega dela sveta imajo pod seboj tehnično prednost, kapital, oblast. In v spremembo njihovega pristopa k reševanju teh trenj jih razen upada ulične podpore ne bo prisililo nič. Torej manj ljudi se ne bo pobilo zaradi etike, morale..., ampak zaradi volilnega rezultata.
In v tem krogu kaosa nihče od naših predstavnikov ne v EU ne med predsedniki vlad ne bo odprl ust in povedal tistega, kar bi glede na izobrazbo, starost, delno tudi razgledanost moral vedeti vsak od njih. Razviti svet je tisti, ki daje humus terorizmu. Naši prijatelji.
Mi smo razviti. Torej, če je ubit naš otrok ali otrok naših prijateljev, je to po besedah predsednikov nedopustno kriminalno sprevrženo dejanje. Če mi posredno omogočamo pobijanje recimo 150.000 civilistov v Libiji, približno toliko v Afganistanu, pa to ni nedopustno, ampak je normalno, za naše politike. In njihove volilce. In če kdo od predsednikov držav, ki sestavljajo koalicijo proti terorizmu, misli, da mame v Afganistanu ali Palestini, Libiji, Sudanu in še kakšnih 40 državah, kjer se čuti izvoz demokracije, nimajo enako rade svojih otrok kot mame v Sloveniji, EU, Ameriki ali Angliji, je osel. In za to ima tudi svoje sodržavljane.
Mitja Vilar, Šmarje - Sap
