Ta teden nam vreme še nekako služi, a pozimi pač rožice ne cveto, sveži zelenjavi je večinoma odklenkalo in morali bomo prilagoditi svoje jedilnike. Nemara tako, da vanje vključimo tisto svežo zelenjavo, ki ji nikakor ni odklenkalo. Denimo repo. Ta je bila v časih, ko je bilo sredi zime moderno jesti češnje in svež paradižnik iz daljnih dežel (te šege se nekateri držijo še dandanes), precej zapostavljena, a je danes med sladokusci vse bolj priljubljena. Repo smo v Evropi na veliko jedli, ko Amerike v današnjem smislu še bilo ni, z odkritjem novega sveta pa jo je začel skupaj z nekaterimi drugimi poljščinami izrivati krompir.
Repo lahko na sto in en način pečemo, kuhamo ali jemo surovo, kar tako, le oprano, olupljeno in narezano na tenke rezine, ki jih lahko tudi ocvremo kakor čips (na fotografiji skupaj s smetano, peteršiljem in rdečo čebulo), odlična pa je tudi v solatah in enolončnicah. Repa je namreč čudovita stvar, imenitna zimska zelenjava (sicer na razpolago vse leto), ki nas v turobnejšem delu leta oskrbi s številnimi vitamini. V naših krajih poznamo kopico starih receptov za imenitne jedi iz repe. Danes najbolj znane so primorsko-kraška jota, pomurska bujta repa (bujta pomeni ubita, ne obuta, ime pa so ji dale koline, ob katerih se jed pripravlja in tudi uživa, saj je takrat na razpolago dovolj z mesom obloženih kosti), loška smojka (pečene repe, nadevane s proseno kašo in skuto), staroljubljanska »všenata« repa, sorodnica »všenatega« zelja, ki jo skuhamo skupaj s proseno kašo in zabelimo z maščobo ali ocvirki… Ob tem velja pripomniti, da je všeno star narečni izraz za pšeno, kakor so nekoč pravili oluščenemu prosenemu zrnu oziroma proseni kaši, torej je »všenata« repa nič drugega kot repa s proseno kašo, kar pa bi bila, če bi dodali še meso, pravzaprav bujta repa. Pri naštetih jedeh so recepti precej standardni, joto pa v naših krajih pripravljajo na različne načine, po istrsko denimo brez krompirja, namesto oziroma poleg repe pa v joti pogosto najdemo zelje. Namesto iz kisle lahko joto skuhamo tudi iz sveže ribane repe, ki ji Kraševci pravijo jota prisiljenka. Če se nam na turoben poznojesenski dan primeri, da imamo v hladilniku na vsem lepem dobrega pol kilograma ribane kisle repe odveč, predal višje ali nižje pa se nam pomika nekaj pršuta ali prekajenih mesnin, je skoraj tako, kot bi zadeli terno. Jota je namreč prav eleganten način, kako se znebiti ostankov pršuta, suhih salam ali drugih mesnin, ki ne gredo več nikomur pri hiši v slast. V primeru, da kisle repe ne marate ali je niti nimate na razpolago, jo lahko v domala vseh receptih nadomestite s kislim zeljem. Tudi v tistem za »razmontirano« sarmo, ko dno globokega pekača pokrijemo s plastjo kuhanega riža, dodamo plast s čebulo pražene mlete govedine, vse skupaj pa pokrijemo s plastjo kisle repe (v izvirniku zelja), zalijemo z malo goveje juhe in porinemo v vročo pečico ter spečemo. Po naslednjem receptu vam bo uspela odlična bujta repa, za katero v Prekmurju sicer velja, da je svojega imena vredna samo na dan kolin, vse druge dni pa je to navadna kisla repa z mesom.
Bujta repa
Potrebujemo: 1 kg kisle repe, 1 kg svinjskega vratu in mesnatih kosti od kareja, 150 g prosene kaše, 1 manjšo čebulo, 1–2 žlici moke, 1–2 žlici olja, morsko sol (po potrebi, odvisno od slanosti repe), nekaj celih zrn črnega popra in sveže zmlet poper, 2 žlički mlete rdeče paprike (po možnosti prekajene), 4 stroke česna, 2 lovorova lista.
Priprava: Kislo repo stresemo v lonec (če je prekisla, pa jo pred tem nekoliko speremo z vodo). Meso in mesnate kosti narežemo na večje kose, ki jih položimo na repo v loncu. Nekaj celih zrn popra skupaj s ščepom zmletega stresemo na repo. Dodamo lovorova lista, prilijemo malo hladne vode, zavremo in pokrito zelo počasi kuhamo eno uro. Proseno kašo temeljito operemo v cedilu, odcedimo in stresemo na kuhano repo z mesom. Prilijemo še nekaj vode, ki je kaša spije precej. Pokrito kuhamo še deset minut. Medtem drobno sesekljamo čebulo in česen ter čebulo popražimo na olju, da porumeni, nato dodamo še česen. Ko ta zadiši, zaprašimo z moko, premešamo in takoj zalijemo z malo vode. Zavremo in počasi kuhamo tri minute. Zaprašimo z mleto rdečo papriko in zalijemo s kozarcem vode. Ko zavre, vse skupaj zlijemo na repo z mesom. Pomešamo in ko zavre, po potrebi in okusu dosolimo (ponavadi sploh ni treba) ter odstavimo. Skupaj s praženim krompirjem bujto repo tradicionalno postrežemo h krvavicam, obnese se pa tudi kot samostojna jed ali priloga k mesu in krompirju.
