Velikokrat se šele po gradnji hiše odprejo številna vprašanja, kot so na primer, kam naj shranimo kolesa, kosilnico, vrtno orodje in igrala, kako urediti ograje, da bosta zagotovljena varnost in zasebnost, kako urediti teraso, da nam ne bo prevroče in da bomo lahko na terasi posedali tudi, ko bo padlo nekaj kapelj dežja. Kako urediti okolico, da se bo umestila in povezala hišo z obstoječim prostorom, kako dodati enostavne objekte, da ne bodo kvarili podobe hiše, kako si urediti prijeten zaseben prostor v vrtu? Na ta in na mnoga druga vprašanja vam najbolje odgovori krajinski arhitekt, ki na podlagi načrta predstavi možne rešitve pri ureditvi okolice hiše in zasaditve.
Krajinski arhitekt ima celovit pristop k zunanji ureditvi. Le celovit pristop z natančno izvedenimi načrti pa zagotavlja nemoteno izvedbo, ki po vnaprej določenih fazah omogoča gradnjo brez zapletov.
Za načrt sta najprej potrebna ogled in analiza okolice, zemljišča in hiše, temu pa je treba dodati še vaše želje in način bivanja. Pri vhodnem delu na parcelo se določijo dostopi, dovozi, parkirišča, preveri se, ali je treba omejiti dostop na parcelo z ograjo in vrati. Predvidi se tudi postavitev nadstreška, lope, ograje, poštnega nabiralnika, zvonca, domofona ter smetnjakov. Krajinski arhitekt pomaga pri odločitvi glede tlakovanja dvorišča, poudarkov posameznih predelov in z zasaditvijo.
Predvrt poveže hišo s širšo okolico in ustvari prvi vtis. Navadno so za zasaditev predvidene majhne površine, ki naj bi bile prek vsega leta zanimive in urejene v skladu z zasnovo hiše in značilnostmi okolice ter preproste za vzdrževanje. Zasaditev mora biti zato še toliko bolj premišljena. Predvrt ima tudi nalogo usmeriti obiskovalca k vhodu.
Prav tako je pomembno, kako si želimo urediti bivalni vrt. Bivalni vrt je tisti zunanji predel, ki je povezan z notranjimi bivalnimi prostori, jih vizualno poveča in polepša pogled navzven. Namenjen je počitku, sprostitvi in druženju. Kako velika naj bo terasa, ali želimo zunaj pripravljati hrano, potrebujemo letno kuhinjo ali morda samo vrtni umivalnik in prenosni žar, potrebujemo prostor za shranjevanje drv, opreme, nadstrešek nad teraso? Z zunanjo ureditvijo lahko ločimo del vrta, na katerem si želimo več zasebnosti, ga osenčimo, si uredimo prijeten prostor za druženje, sprostitev, delo in igro. Morda želimo imeti sadno drevje, jagodičevje, zelenjavni in zeliščni vrt, visoke grede, kurišče …
Namen krajinskega arhitekta je povezati hišo z vrtom, oziroma z zunanjo ureditvijo povabiti lastnike hiše, naj čim več časa preživijo na vrtu, kjer je kakovost bivanja višja. Da nam bo na vrtu čim bolj udobno, se želimo tudi zaščititi pred zunanjimi vplivi, kot so zaščita pred soncem, padavinami, vetrom, erozijo, motečimi pogledi in pred prihodom nepoklicanih oseb ali živali. Takšna in še mnoga druga vprašanja krajinski arhitekt upošteva pri zasnovi zunanje ureditve, ob tem pa ohranja celostno podobo in usklajen videz objekta z zunanjo ureditvijo in okolico.
Krajinski arhitekt v svoj načrt vplete karakteristične posebnosti kraja, izbira rastlinje, ki se prepleta z okoliškim rastlinjem, in uporablja naravne in avtohtone materiale, ki so v sozvočju s pokrajinskimi značilnostmi. Hkrati upošteva želje investitorja ali mu predlaga alternative. Nove izzive v prostoru zazna preko kreativnega izražanja, estetske občutljivosti, odnosa do okolja ter dobrega poznavanja rastlin in materialov.
Kako si urediti zunanji prostor, je odvisno od objekta in naravnih danosti prostora, življenjskih navad, potreb in osebnih prepričanj. Navadno so preproste želje težko opredeljive, še težje pa jih je umestiti v omejen prostor. Zato je prvi korak pogovor s strokovnjakom, ki v procesu načrtovanja izriše končno podobo in zasnovo predstavi tudi s prostorskimi prikazi, da si je zunanjo ureditev lažje predstavljati. Sedaj je ravno pravi čas za načrtovanje, da boste spomladi lahko pričeli z urejanjem okolice, predvsem zato, ker boste vedeli, kje potrebujete temelje za nadstrešek, kje elektriko, kje vodo, kje bo tlakovano in kje bo rodovitna prst. Zasaditev z rastlinami je zadnja faza izvedbe zunanje ureditve, ki preplete in omehča grajene objekte, vzpostavlja ravnovesje in blagodejno učinkuje na okolje in ljudi.
Helena Majcen Kričaj, univ. dipl. inž. kraj. arh.
