»Moira Orfei nas je zapustila v svojem lepem in slovitem mobilnem domu, v miru in obkrožena z ljubeznijo družine. Cirkus Orfei, ki ga je vodila z možem Walterjem Nonesom, je zabaval generacije, njeno delo pa bodo zdaj nadaljevali njuni otroci in vnuki ter tako ohranili tradicijo v čast največje cirkuške ikone.« S temi besedami je družina Orfei danessporočila smrt kraljice italijanskega cirkusa, ki je zadnje ure svojega 83 let dolgega življenja preživela v Brescii in bi 21. decembra dopolnila 84 let.
Hči klovna in cirkuške zvezde
Moira je živela s cirkusom in za cirkus, tam pa se je, v cirkuški prikolici namreč, leta 1931 tudi rodila. Cirkus se je pretakal v njeni krvi in genih. Nič čudnega, glede na to, da je bila hči klovna Bigolona oziroma Riccarda Orfeia in cirkuške zvezde Violette Arata, ki sta bila del družinskega cirkusa Orfei. Preprosto, živahno in karizmatično dekle je svoje v otroštvu prispevalo ne samo s prikupnostjo in mediteransko lepoto, s katero je stric Orlando poleg njenih dveh sestričen na plakatih vabil publiko, ampak se je zgodaj izkazala tudi s talenti v različnih cirkuških zvrsteh. Izvajala je točke na konju, trapezu ter kot akrobatka in dreserka različnih živali, od levov do golobic, od cirkusa pa je ni odvrnila niti huda avtomobilska nesreča, ki ji je sicer preprečila akrobacije, ni pa pretrgala njene kemije z obiskovalci magičnega sveta družine Orfei.
Elegantni cirkus, ekscentrična cirkusantka
Potem ko se je po letu 1960 poročila z akrobatskim plesalcem Walterjem Nonesom, s katerim sta pozneje imela dva otroka, sina Stefana in hčerko Laro, sta skupaj ustanovila Cirkus Moira Orfei, ki je kmalu začel privabljati pozornost javnosti z elegantnimi produkcijami, predvsem pa z izjemno dodelanimi in kakovostno izvedenimi predstavami, ki so (prvi) vrhunec dosegle leta 1969 s cirkusom na ledu (Circus on Ice), ki je dolgo veljal za najbolj sofisticiran in najbogatejši šov na ledu, v katerem ni manjkalo pogostih menjav scen, množice različnih kostumov pa tudi mednarodnih cirkuških zvezd. Moira je - če ne prej, pa takrat - postala cirkuška legenda, svojo edinstvenost pa je že zelo zgodaj podpisala tudi s prepoznavnim ličenjem in vsesplošno ekscentrično zunanjostjo.
Zasluge za njeno umetniško transformacijo gre pripisati Dinu De Laurentisu, znanemu italijanskemu filmskemu producentu, ki je po drugi svetovni vojni s Carlom Pontijem prebudil italijansko kinematografijo in z režiserji, med katerimi so bili tudi Federico Fellini, Luchino Visconti, Roberto Rossellini in Ingmar Bergman, ustvaril nekaj največjih italijanskih klasik pa tudi žanrskih kultov, na primer Barbarello, Flasha Gordona in Evil Dead.
