Teroristični napad v Parizu je postal glavna tema srečanja na vrhu skupine G20 v turškem letovišču Antalya, ki se je v preteklosti ukvarjala predvsem z globalnimi gospodarskimi in ne političnimi vprašanji. Zbližal je tudi ameriškega in ruskega predsednika Baracka Obamo in Vladimirja Putina, ki sta se srečala prvič po spornem ruskem vojaškem posredovanju v Siriji in se strinjala, da je tam treba nujno doseči mir pod okriljem Združenih narodov. V nasprotju z medlimi odzivi po njunih pogovorih na sedežu ZN pred dobrim mesecem je tokrat Bela hiša sporočila, da so bili pogovori konstruktivni, predstavnik Kremlja pa povedal, da sta se voditelja strinjala glede strateških ciljev in nujnosti boja proti Islamski državi, ni pa jima uspelo preseči razhajanj glede taktike.
Ob francoskem predsedniku Françoisu Hollandu, ki je ob napadih poudaril, da gre za vojno proti Franciji, so podobni odzivi prihajali od večine svetovnih voditeljev. Obama je dejal, da gre za napad na celotno človeštvo, ter zagotovil najstarejši ameriški zaveznici vso potrebno pomoč. Globoko pretresenost z izrazi sožalja in solidarnosti s Francijo so izrazili Ban Ki Moon, Angela Merkel, Matteo Renzi, David Cameron, Jean-Claude Juncker, Donald Tusk in mnogi drugi voditelji ter ves slovenski politični vrh.
Republikanci z nizkimi udarci
Temu vzdušju niso povsem sledili ameriški predsedniški kandidati iz vrst republikancev, ki so pariško tragedijo izkoristili za napade na Obamo, dolgoletni kritik njegove politike do IS, senator John McCain, pa ga je pozval, naj se že »enkrat zresni in ukrepa v skladu z dejstvom, da je IS neposredna grožnja za varnost ZDA«. McCain si lahko privošči ostrejšo retoriko od predsedniških kandidatov, saj slednji zaradi splošnega razpoloženja Američanov do pošiljanja vojakov na tuje ne morejo pozivati v tej smeri in zato na Obamo naslavljajo le kritike, da nima konkretnih rešitev. Donald Trump pa je znova ostal zvest svojim izpadom in v soboto ponavljal, da bi bilo v Parizu povsem drugače, če bi imeli ljudje pri sebi orožje, zaradi česar ga je francoski veleposlanik v ZDA Gerard Araud označil za mrhovinarja brez človeškega dostojanstva. Še eden predsedniških kandidatov, teksaški senator Ted Cruz, pa je pariški napad izkoristil za poziv k ustavitvi pritoka beguncev v ZDA, čeprav tega pritoka ni. Obami je še priporočil, naj neha govoriti o vojni proti nasilnim skrajnežem in začne govoriti o vojni proti radikalnim islamistom, in mu priporočil, naj med bombardiranjem teroristov ne pazi preveč na civilne žrtve, saj je treba biti tako brezobziren, kot je sovražnik.
Da je zmotna politika povod za teroristični napad v Parizu, je z drugimi besedami ocenil tudi sirski predsednik Bašar Al Asad, le da je del krivde pripisal francoskemu političnemu vodstvu. »Terorističnih napadov, ki so zadeli francosko prestolnico Pariz, ni mogoče ločiti od tega, kaj se dogaja v Siriji in drugod zadnjih pet let,« je dejal v pogovoru z delegacijo francoskih poslancev v Damasku. Iranski predsednik Rohani, ki je zaradi napadov odpovedal za ta teden načrtovani obisk v Franciji in Italiji, pa je ob njem sporočil: »V imenu iranskega naroda, ki je bil sam tarča terorizma, najostreje obsojam te zločine proti človečnosti in izrekam sožalje žalujočima francoskemu narodu in vladi.« de, sta
