Beograd je bil zares domač, a tudi v Vitorii sem se hitro znašel. Nekaj težav mi dela trenutno le jezik, saj tam nihče ne govori angleško. A delam pospešeno tudi na tem. Drugače pa gre za lepo in umirjeno mesto, kjer lahko mislim le na košarko.
Imate za španščino posebnega učitelja?Ne, sam se učim. Hrano si že znam naročiti, tudi nekaj osnovnih fraz sem osvojil. Prav tako že razumem trenerja Perasovića, ki na treningih govori le v španščini. Sicer njegov pomočnik stvari stalno prevaja v angleščino, a ga v bistvu niti več ne poslušam, ker košarkarske fraze razumem. Tudi na sestankih mi je brez prevoda že vse jasno.
Vam je zaradi Perasovića kaj lažje?Zagotovo je lažje, saj lahko z njim spregovorim nekaj besed po naše. Prednost je tudi to, da sem bil njegova velika želja, zato ima precej zaslug, da sem se hitro vklopil v novo okolje. Stalno me namreč spodbuja, naj napadam koš, naj bom agresiven v obrambi in mi v igri na splošno daje veliko svobode. Srečo imam tudi, da je v moštvu Darko Planinić, s katerim se precej druživa.
Laboral Kutxa je zadnjih 20 let pri vrhu v Španiji in evroligi. Ali občutite, da ste v večjem klubu od Crvene zvezde?Klub ima zagotovo bogato tradicijo, ne nazadnje so ga povabili v novo evroligo, ki se oblikuje. Tudi mesto, ki je približno v velikosti Ljubljane, živi za košarko. Vedno je prijetno igrati v takem okolju.
V Beogradu ste imeli z navijači poseben odnos. Kakšni pa so kot navijači Baski?Gre za strastne navijače, ki pa niso tako organizirani kot pri Crveni zvezdi. Več je manjših skupin, ki se odzivajo glede na rezultate. Če nam gre dobro, jih je na tekmah več, drugače pa nekoliko manj. Predvsem na evroligaških obračunih je vzdušje precej dobro.
Imate kaj stika z obetavnim Slovencem Jurijem Macuro, ki igra v mlajših selekcijah Laboral Kutxe?Bila sva že na večerji, tudi slišiva se ves čas. V kratkem ga bom spet povabil, da pride k meni na obisk. Tudi njemu je v Vitorii dolgčas, saj ima v moštvu same tujce.
Španska liga velja za najmočnejšo v Evropi. Je težko zdržati ritem dveh težkih tekem na teden?V ligi ABA je bilo nekoliko drugače, saj s Crveno zvezde nismo imeli veliko konkurence, v španski ligi pa je vsaka tekma močna. Klubi, ki so pri dnu, imajo v moštvu kakovostne posameznike, ki jih ne smeš podceniti, saj se ti to lahko v trenutku maščuje. Tudi sojenje je precej drugačno, saj delilci pravice ne dovoljujejo toliko kontakta kot v ligi ABA, zato si lahko hitro nabereš osebne napake.
Ste kaj v stikih s slovenskimi igralci v španskih klubih?Z Alenom Omićem se veliko slišiva. Pred kratkim so z Gran Canario gostovali pri nas in je bil pri meni na obisku.
Kako se je sploh odvijala zgodba med vami in Crveno zvezdo? Z njimi ste prekinili pogodbo, pa potem že naslednji dan podpisali z Laboral Kutxo. Ste vi želeli oditi ali se vas je želel znebiti klub?Kontakti z Laboral Kutxo so se začeli nemudoma po koncu lanske sezone. Zavedal sem se, da nisem imel najboljšega drugega dela sezone, pri Crveni zvezdi pa niso vedeli, kaj bi z menoj. Enkrat so me hoteli, drugič ne. Bili so nekje na meji. Želeli so pripeljati nekatere druge igralce na moje igralno mesto, s čimer se nisem strinjal, kot tudi ne z znižanjem pogodbe. Na koncu smo se enostavno razšli, a ostali v odličnih odnosih, zato bom ob priložnosti z veseljem obiskal kakšno od njihovih tekem.
Torej ste z dogajanjem pri Crveni zvezdi še vedno na tekočem?Zvezdo in Olimpijo redno spremljam. Predvsem si ogledam skoraj vsako tekmo Olimpije, saj me zanima igra Luke Rupnika, s katerim sva dobra prijatelja, pa tudi preostalih igralcev. Vedno pa bom ostal navijač Crvene zvezde, saj sem se v dveh letih, ki sem jih preživel tam, močno navezal na ta klub.
V Vitorii so pred vami od Slovencev igrali Goran Dragić, Saša Vujačić in Mirza Begić. Ste se s katerim od njih kaj pogovorili pred končno odločitvijo?Z Gogijem sem se slišal med evropskim prvenstvom, saj je preko skypa z njim ravno govoril njegov brat. Dejal mi je, naj sploh ne razmišljam in naj sprejmem ponudbo, saj je mesto odlično, tako kot pogoji za delo. Ni se zmotil.
