Slovenski reprezentanti so se po porazu z 0:2 proti Ukrajini v prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo dolgo zadržali v slačilnici modernega in v nasprotju s Stožicami zelo funkcionalnega in akustičnega stadiona v Lvovu. Očitno so že kovali bojni načrt in dvigovali načeto moralo za povratno tekmo v Ljudskem vrtu, kjer bodo potrebovali pravi mali čudež, da nadoknadijo zaostanek dveh golov. Misija bo zahtevna, saj so Ukrajinci na vseh desetih tekmah kvalifikacij prejeli zgolj štiri gole.
Čeprav so bili Slovenci vidno razočarani, so bili v mešani coni precej zgovornejši od zmagovalcev iz domačega tabora, ki so jih morali domači poročevalci dobesedno prositi za izjave. Ukrajincem se je mudilo na letališče, kjer sta se reprezentanci znašli istočasno, a se njihove poti niso križale, saj je vsaka čakala na svojem koncu zgradbe. Slovenska ekipa, v kateri je bilo zaradi razočaranja tiho kot na pogrebu, da se je slišal vsak najmanjši zvok, je poletela v Ljubljano. Tudi ukrajinska zasedba, v kateri so bili le igralci in strokovno vodstvo, ni naročala rund za proslavljanje zmage pred poletom v Maribor, kamor se je odpravila kar s stadiona, da igralci ne bi podlegli čarom nočnega življenja v Lvovu.
Ukrajinski novinarji so selektorja Fomenka pričakali z aplavzom
Ukrajinski novinarji so bili nad lepo in zasluženo zmago tako navdušeni, da so selektorja Mihaila Fomenka ob prihodu na tiskovno konferenco pričakali z aplavzom. »Hvala Sloveniji, ker v prvem polčasu ni izkoristila naših napak. Drugi polčas smo igrali bolje, izid pa je zelo dober,« je s tihim glasom poudaril Mihail Fomenko. Ukrajince kljub temu mučita dve stvari. Namesto gola za vodstvo s 3:0, s čimer bi bil potnik za Euro 2016 dokončno znan, so zadeli vratnico. Slabo izkušnjo imajo z dodatnimi kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji, ko so doma premagali Francijo z 2:0, na povratni tekmi v Parizu pa ob napakah slovenskih sodnikov z Damirjem Skomino na čelu izgubili z 0:3. »Ne skrbite, uspelo nam bo. Že pred prvo tekmo sem vam obljubil, da bomo premagali Slovenijo,« jih je pomiril zvezdnik Jevgenij Konopljanka.
Ukrajinci so sobotno tekmo ob izredni podpori s tribun – himno so prepevali tako glasno in ponosno kot Angleži svojo na Wembleyju – odigrali tudi na krilih nacionalnega ponosa. Vojna z Rusi na vzhodu države je dvignila zavest in domovinska čustva pri navijačih in igralcih, ki so tekmo odigrali v slogu neustrašnih bojevnikov. To ni bila mehka slovanska reprezentanca brez ekipnega duha, ki težko igra pod pritiskom – s Slovenci so se skoraj stepli, saj so tekmo odigrali z veliko agresivnosti, odločnosti in znanja. Uporabljali so vse mogoče umazane trike s provokacijami, skritimi udarci in valjanjem po igrišču, s čimer je Slovenija do zdaj prestrašila reprezentance z vzhoda Evrope. Obenem so pokazali kakovost, ki je nimata le krilna napadalca Jarmolenko in Konopljanka, temveč tudi prodorni igralci na bokih. Za nameček so morali zaradi poškodb in kartonov na novo sestaviti zvezno vrsto, ki je gladko dobila dvoboj s slovensko.
Slovenski igralci pravijo, da ni predaje
Slovenski selektor Srečko Katanec je z roba igrišča videl tekmo povsem drugače kot navijači s tribun in pred televizijski ekrani. Slovenija na vsej tekmi ni sprožila niti enega strela v okvir gola, prvi kot pa je izvajala v 93. minuti. »Fantom ne očitam ničesar. Vse so dali od sebe. Do nesrečno prejetega prvega gola smo imeli popoln nadzor nad tekmo. Ukrajinci so dosegli dva gola, mi pa žal nobenega iz dveh ali treh izrednih priložnosti. Nismo sprožili strela v okvir, imeli pa smo lepšo priložnost kot Ukrajina, ko je Birsa podal Novakoviću, ki je bil sam. Zaostanek 0:2 je neugoden. Nekaj si moramo izmisliti za povratno tekmo. Ker je v nogometu mogoče vse, ni predaje do zadnje minute. V Mariboru bo težko, a morda pride do kakšnega klika. Moramo biti pogumnejši,« je tekmo analiziral Srečko Katanec, ki je deloval povsem mirno. Ukrajinskem poročevalcem je potrpežljivo delil avtograme na uradni bilten tekme.
»Ni predaje,« je bilo soglasno sporočilo slovenskih reprezentantov, ki so slabo igrali zlasti v zvezni vrsti, zato tudi ni bilo veliko uporabnih žog za napadalca. Slovenija je zapravila veliko priložnost za uveljavitev in dober vtis v Evropi. Ker je bila to edina tekma v sobotnem popoldnevu, jo je gledala vsa Evropa, ki je opazila očitno pomanjkanje kakovosti. Nekateri igralci so podlegli pritisku pomembnosti.
»Nismo igrali tako, kot smo se dogovorili. Še dobro, da nismo prejeli tretjega gola. V prvem polčasu smo imeli dve priložnosti, šele v drugem delu smo začeli s podajami igrati svojo igro. Verjamemo, da lahko s pomočjo navijačev presenetimo Ukrajince v Mariboru in poskrbimo, da se jim zašibijo kolena,« je menil kapetan Boštjan Cesar, ki si je oteklo koleno hladil z ledom.
