Na ministrstvu za zdravje so ponovno obudili ideje o plačevanju prispevkov na osnovi tako imenovanih pasivnih prihodkov, kot so dividende in najemnine.
Tovrstne zamisli so se porodile že nekdanjemu ministru za zdravje Tomažu Gantarju. »Morda ideja ni bila najboljša, vendar smo zaradi nastopa krize, naraščanja stečajev in brezposelnosti ter s tem nižjih pobranih prispevkov, iskali nove vire za ohranitev solidarnega zdravstva,« se spominja Gantar. Ker so imeli na voljo analize o tem, da številni posamezniki, ki prejemajo visoke dohodke od najemnim (nad 5000 evrov), kot samoplačniki ne plačujejo ustreznih davkov, so razmišljali o obremenitvi kapitala. O tem so se pogovarjali tudi s predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije.
30 milijonov evrov dodatnih prihodkov
Zaradi odvisnosti financiranja zdravstvenega sistem le od prispevkov iz plač zaposlenih je po prepričanju ministrstva za zdravje trenutni sistem neustrezen. »Zato je nujna raznolikost virov na vse ostale vrste prihodkov, tudi na pasivne, kot so najemnine in dividende. S tem bi zagotovili stabilnejše in dolgoročno bolj vzdržno financiranje zdravstvenega varstva. Obenem bi se bremena enakomerneje razporedila med vso populacijo,« so prepričani na ministrstvu za zdravje.
Na podlagi podatkov Finančne uprave RS (Furs) so na ministrstvu za zdravje leta 2013 izračunali, da bi se prihodki za zdravstvo povečali za približno 23 milijonov evrov letno, če bi se od najemnin in dividend plačevalo prispevke za zdravstvo po delodajalčevi prispevni stopnji v višini 6,36 odstotka. Ker je bil izračun narejen v kriznih časih, bi bili po ocenah ministrstva za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar v zdajšnjih razmerah prihodki vsaj 30 milijonov evrov.
»Višje davčne obremenitve, višje utaje«
Z uvedbo prispevkov za najemnine in dividende bi se davčni svetovalec Darko Končan, v devetdesetih letih državni sekretar na ministrstvu za finance, strinjal le, če posamezniki nimajo redne plače oziroma drugih dohodkov. Da bi prispevke nekateri plačevali dvakrat, pa se mu zdi nepojmljivo. Prispevki za zdravstveno zavarovanje se namreč plačujejo iz rednih dohodkov (plače, s. p., v samostojnih poklicih, kot so odvetniki in notarji…). Ko si nekateri obračunavajo minimalne prispevke, plačajo več davka od dohodkov pravnih oseb. Profesor za davčno pravo na mariborski pravni fakulteti dr. Bojan Škof je prepričan, da zdravstvo potrebuje reformo, ne pa da bi za dodatnih 5 ali 10 odstotkov obdavčili že obdavčene. »Večja je davčna obremenitev, več je utaj,« je opozoril Škof in dodal, da so številne države pri pobiranju davkov daleč pred nami. Od dveh milijonov prebivalcev v Sloveniji poberemo za okrog 12 milijard evrov davkov. Če bi vzeli enaka razmerja, bi jih v Avstriji pobrali le 48 milijard. Toda poberejo jih za kar 120 milijard evrov.
V okviru pregleda financiranja zdravstvenega sistema, ki se je letos izvajalo v okviru analize zdravstvenega sistema in je v zaključni fazi, so na ministrstvu za zdravje sicer že predlagali razpršitev virov financiranja na najemnine in dividende. Pri analizi v okviru delovne skupine sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za finance in so s predlogi tekoče obveščeni, so dodali na ministrstvu za zdravje.
Po pojasnilih finančnega ministrstva je sistem za določanje prispevkov za socialno zavarovanje v primarni pristojnosti ministrstva za zdravje in ministrstva za delo. Pri tem so poudarili, da predlog, ki temelji zgolj na razširitvi prispevnih osnov z vidika plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne bi smel biti ozko zastavljen. Pri oblikovanju obveznih socialnih zavarovanj je namreč nujno potrebno sledenje načelu največje možne usklajenosti sistemov na ravni opredelitve tako zavarovalnih osnov, kot tudi zavarovancev na drugi strani. To pomeni, da je potrebno sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja uskladiti s sistemom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj to drugače na eni strani pobiranje prispevkov zapleta, na drugi strani pa postane sam sistem izredno zapleten in netransparenten, so dejali na finančnem ministrstvu.
