Doslej smo imeli neverjetno lep november, vremenoslovci pa so že napovedali ohladitve in sive deževne dni, kot se za november »spodobi«. Temu bomo morali nekoliko prilagoditi tudi jedilnik, med drugim zato, ker ni daleč čas, ko bodo udarile epidemije gripe in prehlada. Pri tem nam lahko iz zagate pomaga hren, sploh ob dejstvu, da se njegove sveže, mlade korenine že kopičijo na stojnicah branjevk, torej jih je mogoče nabrati tudi v naravi. Ta samonikla rastlina, ki prosto raste na marsikaterem travniku, je pravzaprav sorodnik zelja in hkrati gorčice. Gojili so ga že v davnini, izvira pa z jugovzhoda Evrope in zahoda Azije. Obiskovalec Pompejev ga lahko opazi celo na tamkajšnjih starodavnih stenskih slikarijah, z njim se je v svojih poljedelskih spisih že pred našim štetjem ukvarjal rimski mislec Kato. Pri nas je znan šele od srednjega veka, v Rusiji in okoliških deželah pa je dolgo veljal za edino dostopno ostrejšo začimbo, ko je bil poper še drag, čili pa v tem delu sveta nepoznan. Izkazal se je za izjemno zdravo živilo, saj razkužuje in deluje antibiotično, odličen je za zdravljenje bolezni dihal, pri prehladu in kašlju, poleg tega znižuje povišano telesno temperaturo. Zakaj bi torej z njim čakali do praznika, znanega po nezmerni porabi jajc in prekajene šunke? Po hrenu so ime dobile hrenovke, verjetno zato, ker se jih po izvirni navadi jé skupaj z naribanim hrenom in gorčico, kakor jih pri naših severnih sosedih vselej postrežejo še danes (enako velja za kranjske klobase), pri nas pa na ta preporod večinoma še čakamo. Na naši strani severne meje hren postrežejo h kuhani govedini in praženemu krompirju, in to v obliki kruhovega hrena, kar je dober način, kako se znebiti starega kruha – narežemo ga na kocke, zalijemo z vrelo govejo juho in kancem kisa ter mešamo, da nastane gosta omaka, ki jo obilno začinimo s sveže naribanim hrenom. Drugod hrenovo omako pripravljajo z jabolki, smetano in še čim, nekateri ga radi zmešajo s sesekljanimi kuhanimi jajci, poda se v krompirjevo solato, ni napačen niti s pretlačenim belim fižolom, zabeljenim z olivnim oljem… Zanimivi so tudi štruklji z nadevom iz pretlačenega krompirja, smetane in jajc, ki jih postrežemo s hrenovo omako, nekoliko nenavadna je kremna juha iz rdeče pese, v katero naribamo hren, nekateri pa prisegajo na testenine, zabeljene s skuto, olivnim oljem in hrenom. In še nasvet za cmere. Zoper krokodilje solze ob ribanju hrena obstajata vsaj dve rešitvi. Prva je, da si pred ribanjem nadenemo smučarska očala, druga pa, da hren pred ribanjem ohladimo v zamrzovalniku.

File postrvi s hrenovo omako

Potrebujemo, 4 postrvje fileje (lahko jih nadomestimo z lososovimi), 1,5 dl smetane za kuhanje, 1 manjšo čebulo ali 2 šalotki, 30 g sveže naribanega hrena, 2 žlici limonovega soka, 2 žlici belega vina, 6 žlic hladno stisnjenega olivnega olja, morsko sol, sveže zmlet poper.

Najprej pripravimo omako tako, da šalotki oziroma čebulo olupimo in zelo drobno sesekljamo ter na dveh žlicah olja popražimo le toliko, da postekleni (ne sme porjaveti), nato pa dodamo sveže nariban hren in prilijemo vino. Ko vino povsem ukuhamo, prilijemo smetano. Segrejemo, nazadnje pa dodamo limonin sok, sol in poper. Omako pustimo na toplem, ribje fileje pa operemo in osušimo s papirnatimi brisačami. Posolimo jih in vsakega pokapljamo s po žlico olivnega olja. Segrejemo ponev in vanjo s kožo navzdol položimo fileje. Pečemo jih, da postanejo po vrhu skoraj povsem beli, nato jih obrnemo in na hitro opečemo še po drugi strani. Razdelimo jih na segrete krožnike, priložimo kuhan krompir in oblijemo s hrenovo omako