S skladom za Afriko naj bi Evropska unija pomagala odpravljati temeljne vzroke za nezakonite migracije s številnimi razvojnimi projekti v Afriki. Vreden naj bi bil 3,6 milijarde evrov, od česar bodo morale polovico prispevati države članice. Doslej so bili prispevki pičli. Zgolj za dobrih 70 milijonov evrov obljub so dale države članice. Slovenija bo v sklad prispevala 50.000 evrov.
Prav tako je bil ustanovljen sklad za Sirijo, ki naj bi pomagal državam, kjer prebiva veliko sirskih beguncev (Libanon, Turčija, Jordanija). Slovenija za zdaj ne predvideva prispevka za ta sklad.
Preveč potreb, premalo denarja
Države članice bi morale obnoviti tudi svoje prispevke za Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) in Svetovni program za hrano (WFP). Slovenija je letos namenila 30.000 evrov za Unicef, 30.000 evrov za UNHCR za begunce v jugovzhodni Evropi, 30.000 evrov pa bodo WFP za begunce iz Sirije nakazali v decembru. Slovenija je sicer lani in letos financirala še izvedbo dveh projektov: projekt pomoči sirskim beguncem s poudarkom na zaščiti otrok v vrednosti 100.000 evrov, ki ga izvaja ITF, Ustanova za krepitev človekove varnosti v Jordaniji in Libanonu, in projekt opolnomočenja otrok in ozaveščanja o pravicah otrok v izvedbi nevladne organizacije Zavod Krog v višini 31.000 evrov.
Dodatno Slovenija v letu 2015 in 2016 podpira projekt pomoči sirskim in palestinskim beguncem ter njihovi psihosocialni dobrobiti v Libanonu v skupni vrednosti 75.000 evrov, ki ga izvaja Zavod Krog. Zaradi velikega števila beguncev, ki so prišli v države Jugovzhodne Evrope, in na podlagi zaprosila za pomoč Madžarske prek evropskega mehanizma civilne zaščite se je Slovenija odzvala z materialno pomočjo v višini 55.000 evrov.
Tudi nastajajoči akcijski načrt med EU in Turčijo za zajezitev migrantskega toka bo predvidoma terjal prispevek v višini 2,5 milijarde evrov od držav članic. Slovenija za zdaj ne predvideva prispevka za ta akcijski načrt. ag
