Gradnja britvičaste ograje se je včeraj nadaljevala v Središču ob Dravi in pri mejnem prehodu Obrežje, dela pa so že zaključili na Gibini. Koliko in na katerih odsekih bo Slovenija še zgradila ograjo, oblasti za zdaj ne pojasnjujejo. Tudi stroški njene izgradnje za zdaj ostajajo skrivnost. Če se bodo varnostne razmere spremenile in bo prišlo do nekontroliranega vstopa beguncev tudi na drugih delih zelene meje, se utegne vlada odločiti tudi za širitev za zdaj odobrene 80-kilometrske trase ograje. Slovensko-hrvaške strasti zaradi postavitve ograje na domnevno spornem območju ob Rigoncah pa se medtem še niso povsem pomirile. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je dejal, da bodo problem uredili. »Kdaj se bo to zgodilo, prepustite hrvaški policiji, da bo ocenila,« je dejal in ocenil, da Slovenija z žico ne more zavarovati celotne meje s Hrvaško. Ta je dolga 670 kilometrov. Dogajanje na spornem odseku po Ostojićevih besedah nadzira le en hrvaški policist. »Lahko umaknemo žico takoj in sprožimo incident. Ta del žice bomo rešili z lovskimi društvi,« je njegovo izjavo brez dodatnih pojasnil povzel hrvaški radio.
Tudi Avstrijci se ograjujejo
Slovenski politični vrh se je sicer včeraj precej skopo odzval na odločitev avstrijske vlade, da ob meji s Slovenijo pri mejnem prehodu Špilje postavi svojo žičnato ograjo. Ta bo za zdaj postavljena v zelo omejenem obsegu, pa še za ta del si bodo Avstrijci na notranji schengenski meji s Slovenijo vzeli precej časa. Po večtedenskih koalicijskih prerekanjih med socialdemokratsko SPO kanclerja Wernerja Faymanna in ljudsko stranko OVP, ki ji pripada notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner, se je koalicija vendarle odločila za gradnjo ograje. Ta sicer za zdaj ne bo tako dolga, kot si je to želela Mikl-Leitnerjeva. Namesto 25-kilometrov je bodo namreč zgradili 3,7 kilometra. Zahodno od mejnega prehoda Špilje bodo povlekli 3,7 kilometra, proti vzhodu od mejnega prehoda pa le 200 metrov, saj naprej za naravno mejno pregrado med državama vsaj delno poskrbi tok reke Mure. A očitno se jim z gradnjo ne bo mudilo kaj dosti. Gradnja tega odseka naj bi namreč trajala dva meseca. Zakaj torej Avstrijci ne hitijo? Postavitev ograje na notranji schengenski meji bi pomenila dodaten signal, da se schengenski režim občutneje krha. Vzpostavitev ograj na notranjih schengenskih mejah bi tako po mnenju naših sogovornikov pomenila de facto konec schengenske ureditve prostega pretoka blaga in ljudi v Evropski uniji, s tem pa bi se poglobila politična kriza v osemindvajseterici.
Orban? Drugačen, a enak
Do dogovora za izgradnjo krajše trase naj bi prišlo na prošnjo Slovenije, vendar v slovenski vladi o takšni prošnji Avstriji včeraj niso vedeli ničesar. Avstrijci bodo uporabili bolj »humane« ograje, kot jih na meji s Hrvaško namešča slovenska vlada. Postavili bodo tako imenovane ograje G7, ki nimajo bodic oziroma britev. Za zdaj ni predvidena namestitev dveh vrst ograje, kot je sprva predlagala avstrijska notranja ministrica. Drugo vrsto, ki bi lahko bila v obliki bodeče žice, nameravajo namestiti šele v primeru, če bi poskušalo zeleno mejo nekontrolirano prečkati več sto beguncev. Prav tako si je avstrijska vlada dopustila možnost, da bi v primeru spremenjenih razmer na meji vendarle traso ograje podaljšala še do 25 kilometrov. Za vsak primer bodo že postavili ograjne količke, zato da bi nanje v nujnem primeru lahko zgolj v 48 urah namestili ograjo.
Tudi v Avstriji sicer načrtovane ograje ob meji s Slovenijo ne imenujejo ograja, temveč »tehnično usmerjevalno sredstvo«. Stroški ograje in njene postavitve bodo avstrijske davkoplačevalce stali od 1,2 do 2 milijona evrov. V SPO poudarjajo, da s postavitvijo te pregrade ne bo prišlo do »orbanizacije« Avstrije, o postavitvi ograje pa so že obvestili evropsko komisijo.
