»Komunikacija neposredno vpliva na veščine in vedenja vodje. Kjer je slaba, se bo to odrazilo na uspešnosti podjetja,« poudarja Zvezdana Lubej, direktorica Profiles International, ki se je v sodelovanju z Združenjem Manager odločil izpeljati raziskavo o karizmatičnosti slovenskih menedžerjev. Raziskavo so opravili v 137 podjetjih, na vprašanja pa je odgovarjalo 1392 zaposlenih.
»Za večino slovenskih menedžerjev bi lahko rekli, da so usmerjeni v rezultate in akcijo. Statistično opazna razlika pa se kaže pri menedžerjih, ki vodijo podjetja, ki so bila prepoznana za najboljše zaposlovalce. Prav karizmatični ljudje lahko vplivajo na zavzetost zaposlenih, ki je neposredno povezana z uspešnostjo podjetja,« je pojasnila Zvezdana Lubej.
Bolje se prilagajajo spremembam
Profiles International je v ZDA opravil raziskavo, ki je samo potrdila, da trajno rast podjetja zagotavljajo visoko zavzeti zaposleni, ki pa so jih k temu sposobni spodbujati samo karizmatični vodje. »A v slovenskem prostoru smo želeli izvedeti tudi, kaj karizmatični vodje počnejo, da jim uspe sodelavce ohranjati zavzete, tudi ko podjetje ni v najboljši kondiciji oziroma se sooča s preizkušnjami. Izkazalo se je, da je komunikacija neposredno povezana z veščinami in vedenji, ki jih uporabljajo vodje. Zlatonitniki pa izstopajo pri ustvarjalnem razmišljanju ter prilagajanju okoliščinam oziroma soočanju s spremembami.«
Vedenja, po katerih izstopajo, so, da k delu pristopajo na ustvarjalen in izviren način, vzbujajo inovativnost znotraj organizacije, so prilagodljivi pri delu z ljudmi, upoštevajo različna mnenja in načine dela, dobro se počutijo v različnih okoljih in so iznajdljivi v nepredvidljivih okoliščinah, se učinkovito soočajo s problemi in vedno pričakujejo najboljši izid. Spremembe jim predstavljajo izziv, izzive pa raje sami izbirajo, kot da bi nanje čakali.
Če podjetje jemlje, mora tudi dajati
»Da so menedžerji usmerjeni predvsem v rezultate, seveda ni slabo. To je osnova za uspešno poslovanje podjetja. In tudi ko je treba podjetje narediti bolj vitko in agilno, je razumljivo, da so v ospredju rezultati in akcija. A zavedati se je treba, da je podjetje lahko na dolge proge uspešno le, če se ljudje v njem počutijo spoštovani in cenjeni, kar torej pomeni, da se je treba z ohranjanjem dobrih odnosov in zavzetostjo sodelavcev na najvišji ravni slej ko prej konstantno ukvarjati, česar se zlatonitniki, verjamem, res dobro zavedajo. Slaba komunikacija je lahko za podjetje usodna,« je med drugim povedala Zvezdana Lubej.
Uvodni predavatelj na MQ je bil Deiric McCann, podpredsednik Profile International, ki je bil gost na prvi interaktivni konferenci Zlata nit 2013 in je imel tudi sam priložnost spoznati najboljše slovenske zaposlovalce. Gre za iskrivega in nasmejanega Irca z več kot tridesetletnimi izkušnjami in avtorja več kot tisoč strokovnih člankov s področja upravljanja človeških virov, trženja in prodaje. Odlikujeta ga izjemna odprtost in pronicljivost v komunikaciji, za kateri McCann vedno znova zatrjuje, da sta ključ do uspeha vsake organizacije, s čimer potrjuje razmišljanje Zvezdane Lubej. »Kadar se sami znajdemo v slepi ulici in ga prosim za nasvet, nam zadeve pojasni tako preprosto, da smo kar nekako začudeni, da so rešitve lahko tako preproste. In prav to je tudi odlika karizmatične osebe.«
Samo posredovanje informacij je premalo
McCann pomen komunikacije potrdi tudi z raziskavo, ki so jo pred leti opravili s skupno 90.000 zaposlenimi v podjetjih iz 18 držav. Podjetja so razdelili v skupino z izjemno zavzetimi zaposlenimi in v skupino s povprečno zavzetimi. Prva skupina podjetij je dosegala kar 58 odstotkov višji dohodek. »A bistvena razlika med podjetji ni v tem, kako dobre strokovnjake imajo, pač pa kakovost vodenja. S sodelavci je treba ves čas komunicirati, kar ne pomeni le, da so ves čas seznanjeni z vsemi potrebnimi informacijami, pač pa, da jih je treba tudi poslušati in se na njihove potrebe odzivati. Ko smo opravili raziskavo med 14.000 vodjami, ki vodijo več kot 400.000 ljudi, so med ključnimi tremi stvarmi izpostavili: poslušanje, iskanje povratnih informacij ter odzivanje na predloge zaposlenih. Ljudi je treba opolnomočiti! Sodelavci imajo namreč velikokrat bistveno boljše ideje kot pa ti, ki jih vodiš, saj bolje poznajo izdelek, produkcijo in trg, ker so s tem v dnevnem kontaktu,« poudarja McCann.
Vodje s karizmo so uspešni, ker uspejo sodelavce prepričati, da dajo najboljše od sebe in da si želijo delati zanje in z njimi. »Če vodjem uspe sodelavce vpeti v delo organizacije, bodo dali srce in dušo za uresničitev vizije podjetja in bodo maksimalno pomagali organizaciji, da dosežejo skupaj zastavljene cilje. Vse raziskave kažejo, da ima vse to neposreden vpliv na uspešnost podjetja. Četudi karizme ljudje nimamo v sebi, se vodenja s karizmo lahko naučimo. Odkriti je treba vedenje, ki vodi zaposlene k doseganju najboljših rezultatov, gre torej za neke vrste človeški inženiring. Uspešni vodje namreč uporabljajo podobna orodja in metode vodenja,« pojasnjuje McCann.
Po njegovem mnenju lahko vodja, ki nima nikakršnega vodstvenega talenta, postane uspešen, če »natrenira« ključne veščine, ki jih je prepoznal pri karizmatičnih vodjih, »le nekaj več energije bo moral vložiti v to. Ni torej prav nobenega razloga, da menedžer ne bi bil tudi dober vodja. Odločiti se mora le, da pride z vrha svoje gore med sodelavce. V podjetjih večinoma ni več rezerve, rast je odvisna samo še od dobrih vodij.«
