Seveda je omenjenima avtomobiloma (in drugim s to kratico) skupno še marsikaj drugega. Na primer to, da sta oba precej zahtevna, celo naporna za vožnjo, v njiju se voznik težko sprosti, a po drugi strani mu znata ponuditi neslutene užitke, ob na primer dinamični vožnji skozi ovinke, lahkotnem prehitevanju (pre)počasnih voznikov na avtocesti ali hitrih pospeških. Pri slednjih je balzam za ušesa že hrumeče rezgetanje konjenice v 1,6-litrskih turbobencinskih motorjih – 220 (162 kilovatov) jih premore clio in dva manj (218 KM/160 kW) juke –, medtem ko se vozniku ob nadaljevanju vožnje (do hitrosti 100 km/h clio s pomočjo 6-stopenjskega samodejnega menjalnika pospeši v 6,6 sekunde, juke pa ob asistenci 6-stopnega ročnega v okroglih sedmih) zazdi, da moči nikdar ne bo zmanjkalo, in se mu nasmešek kar sam izriše na obraz...
A tu je tudi druga, manj prijetna plat upravljanja tovrstnih avtomobilov. Že za voznike bo lep del, če ne kar večina vožnje, vsaj po slovenskih cestah in v gostem prometu, precej neprijeten, naporen, zaradi športnega, trdega vzmetenja pa bodo v njiju vse prej kot uživali drugi potniki. Tisti, ki so bili na primer med našim druženjem z avtomobiloma v vlogi sopotnika, so ob skoraj vsaki prevoženi jamici ali drugi cestni nepravilnosti spuščali razne zvoke: vzdihe, kletvice, celo krike – da, precej neudobni sta, sploh na slabših cestah, ti športni izvedenki pri nas sicer izjemno priljubljenih štirikolesnikov. Manj prijetno pa je zagotovo tudi to, da boste z njima zelo pogost gost bencinskih črpalk, saj se boste morali pošteno potruditi, da bi porabo pri cliu spravili pod deset, pri juku pa pod 11 litrov bencina na 100 kilometrov. Razlika litra gre verjetno predvsem na račun oblike karoserije, saj je juke v nasprotju s cliem pač mali športni terenec, zaradi česar omogoča na primer višji položaj za volanom in podobne prednosti (ali slabosti, kakor za koga). Sta pa avtomobila podobno dolga, clio meri 4,09 metra, juke 4,16, kljub manjšim razlikam pa ponujata približno enako prostora, clio, malce presenetljivo, celo nekaj več.
A kdor kupi takšen avto, se na to zagotovo niti ne ozira. Kot se ne ozira na omenjene slabosti, povezane z (ne)udobjem. Tak avto kupijo poznavalci, ki natančno vedo, kaj bodo dobili. Ki vedo, da takega avta zaradi vsega naštetega v nobenem primeru ni mogoče voziti kot običajnega clia ali običajnega juka, ker se pač obnašata drugače. Ki vedo, da omogočata ogromno, a na točno določenem področju in skorajda brezkompromisno samo na tem. In ki so za to pripravljeni seči globlje v žep – prvi namreč stane 24.450 evrov, drugi 28.930 evrov. Kar je ob imenih clio in juke zagotovo visoka cena, dvojna običajnih cen omenjenega dvojca, ob dejstvu, kaj ponujata na področju športne vožnje, pa po drugi strani polovična po voznih lastnostih enakovrednih nekaterih drugih avtomobilov.
