Anesteziolog Božidar Visočnik je eden od zdravnikov, zaposlenih v ljubljanskem UKC, ki pa delajo tudi v drugih javnih bolnišnicah. Sam trenutno čaka na soglasje za delo v trboveljski. »Zunanji anesteziologi iz drugih bolnišnic tam pomagamo zagotavljati 24-urno zdravstveno varstvo oziroma dežurno službo. Sami nimajo dovolj zaposlenih, da bi to bolnikom zagotavljali brez zunanje pomoči.«
Glede na vlogo za delo pri drugem delodajalcu, ki jo je svet ljubljanskega UKC nedavno zavrnil skupaj z 31 vlogami drugih zdravnikov, bi Visočnik v Trbovljah delal po deset ur na teden. »Ne gre za to, da tako rad hodim delat v Trbovlje, a me tamkajšnji kolegi prosijo, naj pridem pomagat. Zdravnike iz Ljubljane to trenutno prosijo tudi kolegi iz Maribora, kjer imajo zaradi pomanjkanja anesteziologov hude težave,« je opozoril.
Osnovno merilo: izpolnjevanje obveznosti v bolnišnici?
Po pomislekih, da bi lahko dosledno onemogočanje dela pri drugih delodajalcih povzročilo težave v javnem zdravstvu, in napovedih zdravnikov o vlaganju tožb je svet UKC Ljubljana v sredo sicer stopil korak nazaj. Zdravniki bodo morali vloge podati še enkrat (v svetu bolnišnice naj bi ugotovili, da o že zavrnjenem seznamu ni mogoče ponovno odločati). Vmes pa bodo morali v UKC Ljubljana pripraviti protokol, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko soglasje sploh dobi. Med ključnimi zahtevami naj bi bilo na primer, da zaposleni dosledno opravlja svoje obveznosti pri »matičnem« delodajalcu. Svet UKC Ljubljana pa naj bi bil po naših informacijah nenaklonjen popoldanskemu delu v tistih programih manjših bolnišnic in koncesionarjev, ki z njimi konkurirajo največji bolnišnici. Ti so v minulih letih z nižjo ceno, ki so jo lahko zdravstveni blagajni ponudili tudi zaradi dela s pomočjo zunanjih strokovnjakov, ljubljanskemu UKC včasih »prevzeli« del zdravljenj in s tem denarja.
Od dela zaposlenih iz največje bolnišnice so, kot je razvidno iz zadnjih zavrnjenih vlog, sicer odvisni številni koncesionarji in zasebniki brez koncesije. A tudi v marsikateri javni bolnišnici nimajo dovolj svojih zaposlenih, da bi lahko opravili vsa zdravljenja in preglede bolnikov, ki danes prihajajo k njim. Ljubljanski zdravniki so poleg že omenjene vloge za trboveljsko bolnišnico na primer podali še vloge za delo v kranjski in postojnski porodnišnici, ljubljanskem zdravstvenem domu, jeseniški bolnišnici, izolski splošni bolnišnici in Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Ministri za zdravje so v zadnjem desetletju vedno znova napovedovali, da bodo red napravili s spremembami pri organizaciji in razdeljevanju denarja iz zdravstvene blagajne. A ukrepom, s katerimi bi ukinili kakšen »nesamostojen« manjši oddelek ali program, so se vlade dosledno izogibale.
Napraviti red, a ne brez premisleka
Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek pričakuje, da bo v prihodnjih letih marsikaj uredil že prihod številnejših generacij mladih zdravnikov, ki bodo zaključevali posebej iskane specializacije. Z zaposlitvami, ki se obetajo, bo manj potreb po kroženju med bolnišnicami.
Za zdaj pa je treba o soglasjih za delo pri drugih delodajalcih odločati premišljeno. »Red pri teh oblikah dela je res treba narediti, a se je treba zavedati, da je od njih odvisen velik del zdravstva. Prošnje za delo v drugi bolnišnici bi morali obravnavati s posebno občutljivostjo, saj ne gre za neposredno konkurenco, ampak za javno zdravstvo v Sloveniji,« meni Mezek. Upravičeno pa se mu zdi vztrajati, naj zaposleni opravi vse svoje obveznosti, če naj popoldne dela še kje drugje.
