Javni uslužbenci bodo glede na podpisani dogovor o plačah v javnem sektorju prihodnje leto prejeli višji regres, ki pa bo precej omejen. Čeprav mora biti regres za letni dopust izplačan najmanj v višini minimalne plače (790,73 evra bruto oziroma 604 evre neto), bo »polni« regres pripadel le tistim z osnovno plačo, nižjo od 1360 evrov bruto. Zaposleni z višjo plačo bodo prejeli manj, a 350 evrov več kot lani in letos.
Od leta 2012 je najvišji regres v javnem sektorju znašal 692 evrov, do njega so bili upravičeni uslužbenci z osnovno plačo, nižjo od 759 evrov bruto. Ostali so se morali zadovoljiti z od 100 do 484 evri bruto.
Bolje se godi zaposlenim v »državnih« podjetjih. Po tem, ko so tista, v katerih ima država najmanj 25-odstotni delež, po interventnem zakonu iz leta 2012 lahko izplačevala regres le do višine minimalne plače, se bo omejitev s prihodnjim letom sprostila. Določilo o gospodarski rasti, ki je lani presegla 2,5 odstotka BDP, se bo v tem primeru upoštevalo.
1700 evrov kljub krizi
Interventni zakon je bil sprejet zaradi ekscesno visokih izplačil regresa, kakršnim smo bili priča zlasti v energetiki in bankah. V NLB so leta 2011 na vrhuncu krize izplačali povprečno 1565 evrov bruto regresa, v Novi KBM 1582 evrov, v Holdingu Slovenske elektrarne nekaj več kot 1600 evrov, v Elektru Slovenija celo 1700 evrov. V istem času so v zasebnih podjetjih izplačevali regrese v višini od minimalne plače do 1070 evrov.
Vlada je pred sprejemom zakona skušala regresne zahtevke krotiti s pozivi, ki so bili večinoma neuspešni. Leta 2012 ukinjena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je leta 2011 bíla »regresno vojno« z upravo in nadzornim svetom Zavarovalnice Triglav. Na koncu je prevladala kolektivna pogodba, po kateri je vsak zaposleni prejel regres v višini 75 odstotkov osnovne plače. Povprečni regres je znašal 1200 evrov bruto, nekateri vodilni pa naj bi v svoj žep pospravili od osem do devet tisoč evrov bruto.
Nekatera podjetja se niso držala niti interventnega zakona. Nanj so se požvižgali v novomeški Krki, kjer so tako lani kot letos izplačali okoli 1075 evrov regresa, zaposleni v Petrolu pa že zadnjih pet let prejemajo po 900 evrov. V Zavarovalnici Maribor, kjer so še leta 2013 za regres namenili po 1074 evrov, so začeli zakonodajo spoštovati šele v zadnjih dveh letih.
Se bo zgodba ponovila?
Na finančnem ministrstvu so nam povedali, da ukrepa ne bodo podaljšali, saj menijo, da lahko Slovenski državni holding (SDH) kot upravitelj državnih naložb doseže omejitev višine regresa v »državnih podjetjih« enako učinkovito tudi s pooblastili, ki mu jih nudi zakon o slovenskem državnem holdingu. V SDH, kjer sicer nimajo podatkov o višini izplačanih regresov in niti o tem, koliko po veljavnih kolektivnih pogodbah dejavnosti znašajo, pa menijo, da je nadzor nad pravilnostjo poslovanja naloga nadzornih svetov. Skupščina oziroma delničar se lahko odzove na morebitne nepravilnosti le, če zanje ve, pojasnjujejo.
SDH je sicer decembra lani izdal nova priporočila, v katerih so regres omejili na višino minimalne plače. Ta priporočila, kot pojasnjujejo, temeljijo na sistemu »spoštuj ali pojasni«, kar pomeni, da odstop od priporočila ne pomeni kršitve, če za to obstajajo utemeljene okoliščine. Če pa teh okoliščin podjetje ne zna pojasniti, pa bo ukrepanje, kot pravijo v SDH, odvisno od teže kršitve, vsebine posameznega priporočila, deleža države v družbi, pravnoorganizacijske oblike podjetja, vsebine pogodb s člani vodstva… Prav tako bodo pri tem upoštevali, ali gre za poslovodno odločitev ali pa ima na spoštovanje priporočila vpliv tudi nadzorni svet. Med možnimi ukrepi navajajo odpoklic članov nadzornega sveta, nepodelitev razrešnice, izrek nezaupnice upravi…
V večini državnih podjetij se priporočil, kot vse kaže, ne nameravajo držati, saj napovedujejo, da bodo regres po sprostitvi ukrepa izplačevali v skladu s podjetniškimi ali panožnimi kolektivnimi pogodbami. V bančništvu in hranilništvu je regres določen pri 80 odstotkih povprečne slovenske plače (okoli 1215 evrov bruto), v železniškem prometu 70 odstotkov… Po kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti znaša regres najmanj 950 evrov bruto, v gostinstvu in turizmu 900 evrov, v dejavnosti elektroindustrije 840 evrov. Izplačila navzgor niso omejena in jih lahko vsak delodajalec izplačuje po svoji volji.
V Pošti Slovenije pravijo, da je znesek regresa za letni dopust po kolektivni pogodbi določen v višini 890 evrov in bi ob uskladitvi z inflacijo trenutno znašal 930 evrov, v Telekomu pa bodo v skladu s kolektivno pogodbo zaposlenim izplačali regres v višini 70 odstotkov povprečne mesečne plače. Pri napovedih za prihodnje leto je izjema novogoriški Hit, kjer zagotavljajo, da bo višina regresa določena glede na finančne zmožnosti družbe in priporočila lastnika.
