Špansko ustavno sodišče je po hitrem postopku obravnavalo pritožbo centralne vlade v Madridu in suspendiralo resolucijo katalonskega parlamenta, s katero ta razglaša začetek procesa za ustanovitev neodvisne republike Katalonije. To je tretji poseg španskega ustavnega sodišča v Kataloniji. Leta 2010 je delno razveljavilo na referendumu leta 2006 sprejet novi avtonomni statut Katalonije. Septembra 2014 pa je razveljavilo referendum za neodvisnost, sklican 9. novembra lani. Na tokratno odločitev španskega ustavnega sodišča se katalonske nacionalistične sile, ki imajo tokrat absolutno večino v pokrajinskem parlamentu, ne nameravajo ozirati.
Najvišji sodni organ Španije je na zahtevo španskega premierja Mariana Rajoya v rekordnem času (samo tri ure in pol po vložitvi ustavne pritožbe) soglasno sklenilo začasno suspendirati izvajanje katalonske resolucije. Dokončna odločitev mora biti sprejeta najpozneje v petih mesecih. Ustavno sodišče je posebej seznanilo predsednico katalonskega parlamenta Carmen Forcadell, Arturja Masa (do včeraj začasnega katalonskega predsednika in enega glavnih voditeljev za neodvisnost), člane avtonomne in lokalnih vlad ter poslance, da prejem vladne pritožbe pomeni avtomatično prepoved izvajanja omenjene resolucije.
Katalonski odgovor je sledil nemudoma. Podpredsednica začasne vlade Neus Munte je jasno sporočila: »Politična volja katalonske izvršne oblasti je nadaljevati uresničevanje resolucije.« Ena od devetih točk te resolucije pravi, da se »proces za demokratičen odklop (od Španije) ne bo oziral na institucionalne odločitve španske države«.
Lahko posreduje tudi vojska
Špansko ustavno sodišče je katalonske člane v vladnih organih opozorilo, »da je njihova obveza preprečiti ali zaustaviti kakršno koli pobudo, ki predpostavlja ignoriranje ali nespoštovanje« njegove odločitve. V nasprotnem primeru bodo uvedene kazenske sankcije. Predvidene so denarne kazni, odstavitve s položajev, kazenska ovadba in zaporna kazen. Možna je tudi uporaba 155. člena španske ustave, ki dopušča začasno ukinitev avtonomije pokrajine in po potrebi poseg policije in vojske.
Premier Rajoy je v sredo izrazil upanje, da ne bo potrebno nič od tega, in pripravljenost na pogovore o čemer koli, »razen o enotnosti Španije, enakosti vseh Špancev in o spoštovanju zakonov«. Dejal je: »Ko se zakonov ne upošteva, se konča demokracija; tega pa ne bom dovolil«. Katalonskim nacionalističnim strankam je očital, da nameravajo »opustiti pravno državo«. V tem ga podpirata tudi politična opozicija Ciudadanos in Socialistična stranka.
Generalni sekretar leve opozicije Podemos Pablo Iglesias, ki sicer nasprotuje odcepitvi Katalonije, pa meni, da so se PP, PSOE in Ciudadanos odločili za »bunker« namesto iskanja političnih rešitev za politične probleme in da »ne razumejo dimenzij spora«. Meni, da je demokracija nad zakoni in da je odločitev ustavnega sodišča »nerodna, kratkovidna in strahopetna«.
