Ob številkah, ki namigujejo na strastno zapravljivost svetovnih potrošnikov, je mogoče kar nekako pozabiti na težave, s katerimi se še naprej soočata svetovno in evropsko gospodarstvo, ki ostajata jetnika latentne gospodarske krize.

Kljub nekaterim pozitivnim trendom množica vlad, zlasti v razvitejših državah, še naprej stavi na varčevanje. Države ne trošijo dovolj, ni velikih infrastrukturnih projektov, s katerimi imamo vse od dokončanja avtocestnega križa še posebno veliko težav Slovenci. Previdna pri vlaganju so tudi podjetja, prav tako počasni pri prebujanju iz kriznega polsna pa so potrošniki. Gospodinjstva, čeprav trošijo več, so v primerjavi z obdobjem izpred petih let zadržana tako pri dnevnih nakupih kot tudi pri izposojanju za nakupe trajnih dobrin.

Kombinacija skromnega povpraševanja, varčevanja in pomanjkanja naložb – kljub nizkim obrestnim meram in tiskanju denarja centralnih bank – je lahko izredno velik problem za svetovno gospodarstvo, ki se po oceni nekaterih ekonomistov že začenja pogrezati v obdobje stagnacije. Zdi se, da lahko gospodarsko rast, kot je v enem svojih zapisov poudaril ekonomist Jože P. Damijan, oživijo le še vojne in z njimi povezani naložbeni cikli, radikalna sprememba ekonomskih politik, ki bi pomenila dramatično povečanje javnih izdatkov za infrastrukturo, ali pa kar razdeljevanje denarja prebivalstvu z namenom spodbujanja potrošnje.

Ponesrečeni infrastrukturni projekti preteklih let in nagnjenost k sledenju diktatu iz severnejših predelov Evrope ne dajejo veliko upanja radikalnim potezam, ki bi krepko spodbodle rast naložb v Sloveniji. Tega ne bo spremenila niti »briljantna« ideja gradnje bodeče žice na slovenskih mejah, ki bo resda malček prispevala k rekordnemu letu za državne naložbe, toda od tu se zdi, da vodi pot le še navzdol. Ob manj polni bruseljski malhi naložbe pač ne bodo več rasle, zlasti če se na področju naložbenega trošenja ne bodo prebudila podjetja.

Večji del bremena gospodarske rasti bodo morali vsaj v bližnji prihodnosti prevzeti potrošniki, ki so zaradi visoke brezposelnosti in znižanja razpoložljivega dohodka upravičevali sloves pregovorno varčnih Slovencev. A v gospodinjstvih se je končno začel prebujati potrošniški duh. Rast zasebne potrošnje pri nas bo letos po dolgem času višja kot v območju evra, prihodnje leto pa naj bi se po napovedi evropske komisije okrepila za 2,3 odstotka, s čimer bo prvič po letu 2012 presegla 20 milijard evrov.

Prav toliko bo čez 12 mesecev verjetno znašal dnevni izkupiček Alibabe na dan samskih, svetovno in slovensko gospodarstvo pa bosta brez korenitih sprememb še vedno cepetali na mestu.