Pripadniki vojaške enote inženircev iz Novega mesta so bili zjutraj na položajih v bližini zaselka Gmajna pri Velikem Obrežu v brežiški občini. Z vojaških vozil so vojaki raztovarjali v snope povezane kolute žice. Spremljal nas je glas motornih žag, s katerimi so odstranjevali odvečno drevje.
Najbolj nas je začudilo, da v bližini nismo opazili nobenih geodetov, ki bi postavljalcem pokazali, kje smejo ograjo postavljati in kje ne. Na vsega štirih kilometrih med Rigoncami in Rakovcem namreč katastrsko ozemlje Hrvaške kar šestkrat seže na »slovenski« desni breg mejne reke, severneje, proti Bizeljskemu, pa je prehajanj še veliko več.
Hrvatje bi podirali
Zato ni bila presenetljiva popoldanska izjava hrvaškega notranjega ministra Ranka Ostojića, da bodo njihove posebne policijske enote ograjo, ki leži na njihovem ozemlju, odstranile. Nepotreben zaplet, zlasti zato, ker meja s Hrvaško v delu, ki se dotika brežiške občine, še ni določena in je predmet arbitražnega postopka. »Na ta problem sem Ljubljano opozoril včeraj, a so mi odgovorili, da je naša vlada Hrvaško o nameri postavitve ograje na tem območju obvestila,« je bil jasen brežiški župan Ivan Molan. Postavitvi tehničnih ovir ob Sotli sicer ne nasprotuje: »Običajno življenje naših ljudi in njihovo delo na polju s tem ne bo moteno, ljudem pa bodo prinesle večjo varnost, ker neznani ljudje ne bodo več tavali po njihovih njivah.«
Hrvaški policisti lahko do ograje praktično pridejo le še s čolni, saj do spornih točk po njihovem ozemlju ne vodi nobena kopenska pot.
Meja je preveč luknjasta
Na južnem obrobju Rigonc, kjer je oktobra Sotlo prečkalo na tisoče ljudi, včeraj ograje (še) niso postavljali. Domačin in tajnik krajevne skupnosti Dobova Branko Proslec meni, da je postavitev ograje morda res edina rešitev pred nenadzorovanimi prihodi tujcev, vendar medsosedskih odnosov ne bo izboljšala. »Tudi z vidika odprtosti Evrope kaže na neki nesmisel.« Tudi Jože Blažinč ne verjame, da bo rešila poglavitne probleme. »Ograja je po mojem bolj psihološkega pomena in se je v primeru Madžarske v tem smislu dobro obnesla. Toda če pridejo do nje tisoči, je težko reči, kako bo učinkovala.« Blažinč opozarja še na železniški most čez Sotlo v kraju. Ta v celoti stoji na hrvaškem katastrskem ozemlju, ki se v tistem delu kot nekakšno slepo črevo zajeda precej globoko v naselje. Če bodo naši sosedi migrante napotili nanj, jih ne bo mogla ustaviti nobena tehnična ovira, saj ni verjeti, da bi jih naši postavili na železniške tire.
