Še pred tremi, štirimi leti se z domnevno pametnimi telefoni v resnici ni dalo pametno pogovarjati. Slišali so le, če ni bilo motečih zvokov iz okolice, razumeli pa praviloma »kar nekaj«. Dandanašnji zmorejo precej več, ne glede na operacijski sistem oziroma znamko aparata, in dan, ko bodo Applova siri, Microsoftova cortana ali Googlov now razumeli tudi stavek Gori na gori gori, morda ni več kot, hm, nekaj desetletij stran. In drugače kot danes tega in še marsičesa drugega ne bodo imeli »v algoritmu«, pač pa se bodo do »smisla« prikopali sami. Z »lastno« umetno inteligenco in sposobnostjo za strojno učenje.

Da je Google ta teden objavil programsko knjižnico svoje platforme za strojno učenje TensorFlow, je in ni presenečenje. Po odprti kodi oziroma deljenju dela svojih inženirjev z javnostjo Google doslej ni prav slovel, a na drugi strani je s priložnostnega bloga prvega moža Googla Sundarja Pichaija nepričakovano jasno razvidno, zakaj takšna odločitev: »Upamo, da bo to skupnosti, ki se ukvarja s strojnim učenjem – vse od akademskih raziskovalcev do inženirjev in ljubiteljev – omogočilo hitrejšo izmenjavo zamisli, z delujočo kodo namesto zgolj z raziskovalnimi projekti. In to bo, v nasprotni smeri, pospešilo raziskave strojnega učenja in bo na koncu vsakemu dalo na razpolago boljšo tehnologijo.«

Radodarnosti v lastno korist

Na kratko povzeto: od tega, da je dal kodo TensorFlowa (kar bi se dalo približno prevesti kot tenzorski, napenjalni tok), svojega sistema druge generacije za strojno učenje, v »odprto« uporabo, Google pričakuje koristi zase, najprej v obliki rešitev za določene probleme in nato v obliki prevlade svojega sistema na trgu. S to potezo je Google več kot prehitel Facebook, ki je pred dnevi napovedal, da bo kmalu poročal o svojih dosedanjih dosežkih pri razvoju umetne inteligence (ne pa tudi objavil programsko knjižnico).

TensorFlow je Google razvijal nekaj let, sistem pa je v ozadju »pomočnikov«, kakršni so glasovno komuniciranje, prevajalnik, orodja za vnos, fotografska aplikacija, pametna pošta, ne nazadnje iskalnik itd., ki delujejo tako na okenskih računalnikih (recimo z Googlovim brskalnikom chrome) kot v okolju android. Poleg tega je Googlova umetna inteligenca seveda tudi v njegovih samovozečih avtomobilih in v orodjih za obdelavo podatkov v »neračunalniških« projektih sestrskih družb pod streho Alphabeta. Google pač že dolgo ni več zgolj iskalnik, temveč je tudi ali celo že predvsem z malodane neskončnimi finančnimi viri podložen laboratorij za razvoj umetne inteligence in strojnega učenja.

Oponašanje človeških možganov

Kakor rudarjenje bitcoinov, virtualne spletne valute, temelji na grafičnem procesorju (in ne na glavnem procesorju v računalniku), tudi TensorFlow izkorišča lastnost procesorja na grafični kartici, da lahko vzporedno procesira množico na bite razbitih podatkov (in tako, kar je bilo doslej najzahtevnejše opravilo za grafične kartice, ustvarja »realnost« računalniških iger). Drugače rečeno, TensorFlow »oponaša« človeške možgane oziroma vzpostavlja nevronsko mrežo in s tem pospešuje obdelavo podatkov, hkrati pa je zasnovan tako, da lahko deluje v različnih okoljih – od namiznih računalnikov do telefonov. Zato je mogoče pričakovati, da bodo vse naslednje generacije pametnih telefonov opremljene z vedno bolj zmogljivimi namenskimi procesorji za, zelo poenostavljeno rečeno, oponašanje človeških možganov. Objava TensorFlowa je zato tudi zelo slaba novica za Intel, ki takšnih procesorjev za zdaj ne izdeluje, in dobra za, recimo, nVidio in druge proizvajalce grafičnih kartic in procesorjev.

Naj fizik Stephen Hawking in Elon Musk, ustanovitelj Tesle, še tako svarita pred možnim končnim »stadijem« razvoja umetne inteligence (njenim brezšivnim zlitjem s človeško), v Silicijevi dolini se je tekma spremenila v dirko. Približno petina od doslej nekaj več kot petdesetih Facebookovih prevzemov so bila zagonska podjetja, ki so razvijala to ali ono orodje za navidezno resničnost, strojno učenje, prepoznavanje fotografij, govora itd., Apple je samo septembra letos kupil dve takšni podjetji, tudi Microsoft, Amazon in kmalu morebiti še Uber so zraven. Pa tudi kitajski Baidu, tamkajšnji Google, ne zaostaja. or