Dopustne koncentracije prašnih delcev PM10 so lani največkrat prekoračili v središču Ljubljane, Celju in Zagorju ob Savi, poleg tega pa so onesnaženosti s prašnimi delci še vedno bolj izpostavljeni prebivalci v Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Trbovljah, Hrastniku in Kranju. Kljub sprejetim ukrepom občin, ki so usmerjeni predvsem v zmanjševanje prometa, je koncentracijo prašnih delcev v zimskem obdobju na naštetih območjih težko znižati zaradi slabe prevetrenosti, neugodnih vremenskih razmer in uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah.
Tako ugotavljajo v Agenciji RS za okolje (Arso), kjer so pred dnevi izdali poročilo o kakovosti zraka v minulem letu, v njem pa lokalne skupnosti tudi motivirajo, da bi se ob zmanjšanju ravni prašnih delcev v zraku za polovico na najbolj izpostavljenih območij pričakovana življenjska doba prebivalcev podaljšala od pol do enega leta. Vendar v Zagorju, Celju in središču Ljubljane občutnega izboljšanja očitno še ni na vidiku, saj so bile mejne vrednosti delcev PM10 letos na teh merilnih mestih prekoračene že več kot 35-krat in se tako bližajo lanskim številom prekoračitev; v središču Ljubljane jih je bilo 55, v Celju 41 in v Zagorju 38. Pri tem velja pojasniti, da sta merilni postaji v središču prestolnice in v Zagorju postavljeni tik ob prometni vpadnici, a čeprav v občinah radi povedo, da se je število prekoračitev lani zmanjšalo, meteorologi poudarjajo, da je bilo tako zaradi ugodnejših vremenskih razmer.
A na Mestni občini Ljubljana vztrajajo, da merilna postaja v Vošnjakovi ulici v središču mesta ni pravi pokazatelj kakovosti zraka v prestolnici, temveč bi morali upoštevati postajo za Bežigradom, kjer se izmerjene vrednosti prašnih delcev vsako leto znižujejo. Kljub vsemu tudi v središču mesta širijo območja za pešce, spodbujajo kolesarjenje in uporabo okolju prijaznega javnega prometa, da bi zmanjšali vplive prometa na slabo kakovost zraka, vendar se bo njihova učinkovitost pokazala šele čez čas, menijo. Koliko let naj bi potrebovali za bistveno zmanjšanje onesnaženosti, je nemogoče napovedati, še pravijo, a so s »hitrostjo« učinkovanja do zdaj sprejetih ukrepov zadovoljni.
Pri zasebnih naložbah pomagajo tudi občine
Z vedno novimi ukrepi se trudijo tudi na drugih problematičnih območjih, kjer jim poleg prometa še bistveno več preglavic kot v Ljubljani povzroča kurjenje lesa v zastarelih pečeh. Po statistiki sodeč jim gre najbolje v Mariboru, saj lani niso prekoračili dopustnih letnih prekoračitev z onesnaženostjo delcev PM10. Med drugim so na podlagi odloka o načrtu za kakovost zraka na daljinsko ogrevanje priključili 83 stanovanj in na plinovod 111 hiš, v energijsko učinkovitejše stanovanjske objekte pa izvedli še dodatnih 150 naložb, pojasnjujejo. Takšnim ukrepom so največ pozornosti namenili tudi v Celju, kjer je mestna občina za menjavo oziroma obnovo 270 kurilnih naprav v zadnjih dveh letih namenila 150.000 evrov subvencij.
Podobno so tudi v Zagorju v zadnjih treh letih delno ali celovito energetsko sanirali 6000 kvadratnih metrov javnih objektov, rekonstruirali štiri kotlovnice in sodelovali pri energetskih sanacijah večstanovanjskih stavb, ki predstavljajo 65 odstotkov bivalnih površin v središču mesta, je pojasnil direktor občinske uprave Rudi Medved. A ker so v središču mesta tudi številne eno- ali dvostanovanjske hiše, tudi tu poleg prometa največ težav predstavljajo male kurilne naprave. Občani jih sicer lahko še letos in prihodnje leto zamenjajo s pomočjo nepovratnih sredstev Eko sklada, ki je za vsa problemska območja razpisal 4 milijone evrov, vendar bo Zagorjanom prihodnje leto pri tem pomagala tudi občina, obljublja Medved. Analize so namreč pokazale, da se stanovanjskih hiš ne splača priključiti na daljinsko ogrevanje, zato bo občina za menjavo starih kurilnih naprav namenila 10.000 evrov subvencij.
Zasavje: Eko sklad ponuja premalo
Občinski razpis bo hkrati odgovor na neučinkoviti razpis Eko sklada, dodajajo v Zagorju in pri tem mnenju jim prikimavajo tudi Trboveljčani. Če je namreč na eni strani več kot 90 dni trajajoče reševanje vlog na Eko skladu morda znamenje, da je bil odziv večji od pričakovanega, v Zasavju ugotavljajo, da za njihove občane ni ustrezen, saj so finančne spodbude premajhne, da bi se ljudje z območja nadpovprečne brezposelnosti odločali za naložbe, ki niso nujne za njihovo preživetje.
V Zasavje je tako Eko sklad lani poslal najmanj sredstev za menjavo malih kurilnih naprav. Poleg tega razpis ne podpira niti priključitve na vročevod, zato ne čudi, da se večina ljudi še vedno ogreva na poceni in nekakovostna goriva.
