Internet ponuja neskončne možnosti, zagotavlja anonimnost, omogoča takojšnje ugodje in je lahko dostopen, ugotavljajo v centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, kjer so prepričani, da vse to izdatno prispeva tudi k širjenju igranja na srečo. Bernardo Spazzapan iz ambulante za odvisnost pri Zdravstvenem domu Nova Gorica temu pritrjuje in doda, da je velika večina zasvojenih s športnimi stavami in drugimi igrami na srečo, ki pridejo v njihovo ambulanto, starih od 18 do 20 let. Se pravi iz vrst e- ali net generacije, kot so rojene med letoma 1995 in 2010 poimenovali strokovnjaki. Na podlagi svetovnih raziskav pa je ocenil še, da je v Sloveniji okoli en odstotek hazarderjev.
Udeleženci nacionalne konference, ki jo v mesecu zasvojenosti pripravlja v sodelovanju z ministrstvom za zdravje Nacionalni inštitut za javno zdravje, so morali priznati, da smo pri nas še dokaj šibki na področju dostopnosti podatkov in da sodobni odvisnosti od interneta in iger na srečo, kljub naraščajoči pojavnosti, pri nas še nista dovolj prepoznavni. Zato zasvojenci pozno vstopajo v procese zdravljenja, občutno pa je tudi pomanjkanje programov. Odvisnost dodatno zapleta mladost zasvojencev, ki še niso ne čustveno ne osebnostno dozoreli. Zato med njimi narašča tudi število tistih, ki povsem nepremišljeno posegajo po novih psihoaktivnih snoveh, katerih učinki večinoma sploh niso znani.
Pri nas so droge lahko dostopne
Za odvisnost od spleta in iger na srečo je značilna prekomerna uporaba sodobnih komunikacijskih tehnologij kljub zavedanju, da je takšno vedenje škodljivo. Ob odtegnitvi tehnologij tudi ti zasvojenci občutijo abstinenčno krizo, njihovi možgani pa kažejo podobno sliko kot pri drugih odvisnostih, ugotavljajo strokovnjaki. Ugotavljajo tudi, da naši mladostniki na evropski ravni na področju zasvojenosti in tveganega vedenja v marsičem prednjačijo.
Podatki presečne evropske raziskave ESPAD kažejo, da slovenski mladostniki lažje dostopajo do drog kot njihovi vrstniki v drugih evropskih državah. Največje odstopanje je pri konoplji, saj jih pri nas skoraj polovica meni, da je lahko dostopna, v Evropi pa le slaba tretjina. Naši mladostniki pogosteje in bolj množično posegajo tudi po alkoholnih pijačah.
Vsak teden nova droga
»V ospredje prihajajo tudi nove sintetične droge. Na oddelku za zastrupitve UKC Ljubljana so zaradi zastrupitev z njimi pred petimi leti zdravili enajst, tri leta kasneje že 62 mladostnikov. Število zastrupitev s konopljo se je v istem obdobju povečalo s šest na 53 primerov,« opozarja Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in doda, da enako hitro narašča tudi uživanje novih sintetičnih drog. Zaradi hitre izmenjave informacij prek spleta sta na trgu vsak teden vsaj ena ali dve novi sintetični drogi. Njihova lahka dostopnost je svetovni problem, na katerega se še išče primeren pravni odziv. Pri nas se ga bodo lotili s preventivnimi programi. Dr. Jože Hren z ministrstva za zdravje, kjer takšne programe že pripravljajo, prav tako tudi sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti preventivnih programov na področju drog, poudarja, da »je preventiva najbolj učinkovita, če so jo izvaja že pri otrocih in mladostnikih in v vseh življenjskih obdobjih«. Andreja Drev z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa meni, da je odličen tudi naš sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, v katerem sodelujejo zdravstveni sektor, policija in nevladne organizacije. Lani je nacionalni forenzični laboratorij zabeležil 38 novih psihoaktivnih snovi, ki so se prvič pojavile pri nas, v prvi polovici letošnjega leta pa že 31 novih psihogenih snovi. av
