Da bi kakšna kulturna scena zares živela in delovala, je potrebna osnovna infrastruktura: prostori, festivali in javna občila. Likovna scena v Sloveniji je še vedno v zadovoljivi formi, saj premore vse tri naštete elemente, četudi medijev, ki bi bili posvečeni vizualni umetnosti, ni prav veliko. Osrednja tovrstna domača periodična publikacija je revija Likovne besede, ki je začela izhajati pred 30 leti s poslanstvom obravnavanja dominantnih praks v likovni umetnosti. Na tem področju sicer ni edina, le najbolj konstantna in trdoživa. V Sloveniji so delovale in delujejo tudi druge revije, med drugimi že ugasla Sinteza, ki je bila usmerjena v širše polje vizualne kulture, Revija Fotografija, dvojezični časopis Folio, posvečen sodobnim vizualnim praksam, in revija Forum, ki je v domeni likovnih kritikov. Nasprotno so bile Likovne besede, ki jih izdaja stanovska organizacija Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), izvorno v domeni likovnih umetnikov. Usmerjene so bile v tematiziranje strokovnih in družbenih fenomenov likovnih ustvarjalcev, v reviji pa so prostor za refleksijo prvenstveno dobili umetniki sami, v manjši meri tudi drugi protagonisti umetnostnega sistema in kulturne politike.
Različna poslanstva
Četudi je princip revije, ki jo vodijo umetniki sami, dokaj pogost, je običajno kratkega diha. A revija Likovne besede se je spreminjala, prilagajala – in preživela. Področje umetnostne periodike je danes tudi na globalni ravni dokaj nestabilno in zaradi velikega števila revij skoraj nepregledno. Njihov razvoj se je začel v začetku 19. stoletja, medtem ko so se zares razmahnile šele v začetku 20. stoletja s pospešenim razvojem umetnostnega trga. A tudi njihovi nameni in poslanstvo so bili zelo različni. Poleg promocijskih iniciativ umetnikov in skupin so se pojavljale strogo akademske in korporativne revije, kot je danes Tate Etc. Med splošnimi revijami za likovno umetnost je danes najstarejša ArtNews, ki neprekinjeno deluje od leta 1902. Kot zasebna iniciativa je bila vselej odvisna od prodaje in oglaševalcev, zato je vsebina prvenstveno usmerjena v spremljanje umetnostne industrije in trga v velikih centrih moči.
Vodilne periodike na tem področju, kot so ArtNews, ArtForum in FlashArt, tako bolj spominjajo na revije o življenjskem slogu, kjer prevladujejo oglasi, lestvice najbolj prodajanih umetnikov in rumene novice, medtem ko je strokovne vsebine malo. Ena od izjem je revija Mousse, ki izhaja v obliki časopisa in je posvečena kritiki, pogovorom in teoriji. Pogosti težavi mnogih vsebinsko ambicioznejših revij sta pomanjkanje sredstev za plačevanje piscev in nezmožnost zadovoljive distribucije tiskanih izdaj. Kljub bliskovitemu tehnološkemu napredku pa je le malo revijam, kot je The British Journal of Photography, uspel preboj na svetovni splet. Večji del periodike za likovno umetnost je še vedno dokaj hermetičen in namenjen zlasti višjim družbenim slojem. V tem pogledu je revija Likovne besede drugačna. Ker je podprta z državnimi sredstvi, sodelavce za opravljeno delo plačuje, zato je zadržala dokaj visoko kakovostno raven. Četudi je njen obstoj nesporno ključen za lokalno sceno, se otepa s težavo kratkega dometa vsebin. Danes namreč praktično vse relevantne revije za umetnost izhajajo (tudi) v angleškem jeziku in s tem dosegajo širši krog bralcev, medtem ko so Likovne besede večinoma omejene zgolj na stroko na slovenskem govornem območju.
Praznovanje z razstavo
Danes revija, ki izhaja dvakrat na leto, pokriva širok spekter vizualnih umetnosti, vključno z redno teoretsko prilogo. V zadnjem času se v njej redno objavljajo tudi tiskanemu formatu prilagojena umetniška dela. Ob trideseti obletnici je v Galeriji DLUL v Ljubljani na ogled razstava izbranih del avtorjev, kot so Adrijan Praznik, Petra Varl in Oto Rimele. Poleg unikatnih umetniških del so predstavljene tudi vse dosedanje številke in posebne izdaje Likovnih besed. Leta 2009 je namreč začela izhajati serija alternativnih vodnikov Ljubljana osebno, ki obravnava različne poglede na prestolnico, kot denimo knjižica z naslovomMesto v mestu Miklavža Komelja, ki obdela mit o pregovorni provincialnosti Ljubljane. Likovnim besedam je v treh dekadah uspelo ohranjati kakovostno raven in z vsakim novim letom svojega obstoja dokazati, da je takšna periodika izjemnega pomena za kakovostno delovanje scene. In to kljub dejstvu, da je revija zaradi svoje hermetičnosti, značilne za strokovne medije, in zaradi majhnosti domačega trga obsojena na nizke naklade in nezadovoljiv odziv med širšo javnostjo, ki je za delovanje scene pomembna ravno toliko kot stroka.
