Zame je ograja postala zdaj žal neizbežna, seveda pod pogojem, da smo jo sploh sposobni postaviti tako, da bo res služila deklariranemu namenu - usmerjenemu in humanemu pretoku beguncev skozi organizirane in tudi humanitarno zadostno opremljene vstopne točke. Če tega nismo sposobni, bo tudi to seveda zgolj metanje denarja skozi okno - in nadaljnje povečevanje, ne zmanjševanje trpljenja beguncev.
Zakaj postavitev ograje pod gornjimi pogoji štejem zdaj za neizbežno? Ker so se EU in njene članice - z delno izjemo Nemčije, Švedske, Avstrije in Italije - pokazale za popolnoma nesposobne preprostega meddržavnega dogovora o humanem načinu prevzemanja beguncev med seboj in o skupni zagotovitvi minimalnih standardov človečnosti za tiste, ki jih ne bi bilo mogoče poslati naprej, ampak bi ostali ujeti v slovenskem, hrvaškem, srbskem ali kateremkoli "žepu".
Že sredi septembra sem prav tu v prispevku "Slovenska sprenevedanja ob begunski krizi" zapisal: "Le vse države EU solidarno lahko tako množico beguncev oskrbijo tako, kot Evropi nalagata morala in pravo. Če se bomo tu sprenevedali Slovenci, bomo padli še globlje v nečlovečnost: dokler jih ne sprejmemo spodobno vsaj tistih 230 plus 631 (naknadna opomba: ali smo sploh že kakšnega?), bodimo kar lepo tiho. In vsaj še do tistih 2.000 (naknadna opomba: zdaj menda 9.000?), za katere nam zdaj zagotavljajo, da jim lahko tudi čez zimo zagotovimo trdno streho nad glavo, ogrevanje, zdravstveno oskrbo itd. Ko bo to popolnjeno, lahko pa tudi mi 'zapremo mejo' - nič prej." Zaradi zaostritve položaja zadnje dni (nemško in avstrijsko "pripiranje meje") sem svoje kritično stališče izpred dveh mesecev torej ublažil le v tem, da (realistično) priznavam, da je položaj, ko je tistih 9.000 varnih "prehodnih" mest že polnih, praktično že dosežen in ob vsakem dnevnem prilivu bistveno nad 6.000 grozi katastrofa takoj v naslednjih dneh. Predvsem humanitarna.
Sedanje vladne ukrepe pogojno podpiram pod tremi pogoji: prvič, da jih bo vlada res realizirala na terenu, ne le na papirju, drugič, da bo hkrati močno zaostrila zahteve, da EU zagotovi dogovorno, ne "žičnato" usmerjanje toka beguncev, s takojšnjo zadostno finančno pomočjo za "žepe", kjerkoli bi nastali, in tretjič, da začne, kot vestna izpolnjevalka bruseljskih odločitev, poleg 9.000 "prehodnih" takoj sprejemati tudi tistih okrog 900 "trajnih" beguncev, ki naj bi pri nas dobili azil. Poudarjam: takoj. Danes mi je v azilnem domu uspelo govoriti s prvimi, ki na to čakajo - ampak je tudi teh čakajočih menda le okrog štirideset. In dlje kot bodo čakali, več jih bo razočaranih odšlo naprej. Tu pa se že deset let skoraj nič bistvenega še ni spremenilo.
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče