Kmalu zatem, ko je sodnik Boris Gabrijel Horvat prebiral oprostilno sodbo za Marka Jakliča in soobtoženih Franca Henigmana, Klavdija Godniča in Saša Bergerja v primeru Vzajemne, se je zazdelo, da se želi v pojasnilih nekako opravičiti za svojo odločitev.
»Rad bi poudaril, da kazenskega postopka ni mogoče enačiti z raziskovalnim novinarstvom, čeprav je to za družbeno higieno izredno pomembno. Namreč, dokazni standard v kazenskem postopku je bistveno višji, če želimo izreči obsodilno sodbo, saj je zanjo potrebna dokazanost očitka onkraj dvoma,« je dejal uvodoma in nadaljeval: »Z vidika pravne varnosti bi bilo tako nesprejemljivo podleči skušnjavi in zaradi občutka pravičnosti dokazne standarde znižati pod uveljavljene nivoje«.
Tožilstvo predstavilo premalo dokazov
Zaključek? Tožilstvo ni uspelo predstaviti dovolj dokazov za obsodilno sodbo. Zataknilo se je že pri prvi točki obtožnice, in sicer kaznivem dejanju zlorabe položaja, kar je tožilstvo očitalo Jakliču in Henigmanu. Zaradi tega je tožba padla tudi na drugih točkah obtožnice. »Na mestu je primerjava s hišico iz kart. Kaznivo dejanje zlorabe položaja je prva vrsta hišice iz kart, posamezni pari kart pa znaki kaznivega denarja. Druga vrstica je kaznivo dejanje pranja denarja. Če se v prvi vrsti podre par kart, se bo sesula cela vrstica, s tem pa tudi tista nad njo. Točno to se je zgodilo v konkretnem primeru,« je bil slikovit Horvat.
Tožilstvu tako ni uspelo dokazati predhodnega dogovora med obtoženci, ki naj bi se zgodil na neznanem kraju ob neznanem času. Prav tako ne tega, da sta Jaklič in Henigman vplivala na pogodbene cene, da se je v vseh 23 pogodbah skrivalo preplačilo, kot tudi ne toka denarja od S&T Slovenija na povezane družbe S&T in nato do Jakličeve družbe M-Kontakt. Spisek stavb, vrtov, vinogradov, gozdov in drugih nepremičnin, ki jih je ta kupila na Korčuli je bil tako dolg, da ga je Horvat bral vsaj 15 minut.
Ravno pri nakupih nepremičnin smo na Dnevniku v preteklosti večkrat izpostavili sumljivo skladnost nakazil podružnic S&T in poznejših nakupov nepremičnin. Težko verjetno naključje je tudi 38.000 evrov visoko posojilo, ki ga je S&T Slovenija dala S&T Črna Gora, slednja pa je kmalu zatem sklenila zgolj 200 evrov nižjo svetovalno pogodbo z družbo M-Kontakt, ki je bila po oceni Horvata vseskozi slamnato podjetje. »Tukaj res zasmrdi,« je opozoril sodnik. A očitno ne dovolj za obsodbo.
Primer bo šel na višje sodišče
»Vsaj kar se tiče Jakliča in Godniča me je odločitev sodišča presenetila,« ni skrival razočaranja Jože Levašič iz specializiranega državnega tožilstva, ki je za obtožene zahtevalo med tremi leti ter štirimi leti in enajstimi meseci zaporne kazni. Levašič je tako že napovedal pritožbo na višje sodišče, kjer pričakuje precej daljši postopek, saj ta zaradi odprave začasnega zavarovanja Jakličevega premoženja ni več nujen oziroma hiter.
»Prepričan sem, da tožilec na višjem sodišču nima nobene možnosti. Tokrat je bila obramba boljša, to je dejstvo in s tem se bo moral sprijazniti,« pa je odvrnil na napoved tožilstva Godničev zagovornik Stojan Zdolšek. Vidno zadovoljen ob zmagi na prvostopenjskem sodišču je bil tudi Boštjan Penko zagovornik Jakliča, ki ga kot edinega obtoženega na izreku sodbe ni bilo. Delo sodišča je ocenil kot strokovno, zakonito, pokončno in pošteno, ob tem pa ga je pozitivno presenetila velika mera profesionalnega in strokovnega poguma prvostopenjskega sodišča, kar je Penko v nekaterih drugih odmevnih primerih pogrešal.
