Če k temu prilijemo še otroško »izbirčnost« oziroma preizkušanje meja ter pomanjkanje časa za ustrezno pripravo hrane, je stiska staršev povsem razumljiva. Najboljše zagotovilo staršem, da bodo znali prisluhniti sebi in svojemu otroku, je brezpogojen in ljubeč odnos, tako do sebe kot do otroka. Le tako bodo lahko razumeli oba, začutili medsebojne potrebe in gradili medsebojno zaupanje, kakor tudi zaupanje v lastno intuicijo. Skupni obroki in skupna priprava hrane so čudovita priložnost, da z otrokom uživajo v medsebojnem razumevanju in povezanosti.
Razvijanje otrokove spretnosti in samostojnosti v kuhinji
Opravila v kuhinji otroke, tako fante kot dekleta, izjemno privlačijo že od malih nog. Otroci tako krepijo svojo spretnost, zaposlijo svoje roke ter začutijo ponos, ker pomagajo pri pripravi obroka. S tem rasteta njihova samozavest in dober občutek o sebi, razvija se občutek za odgovornost, za družinsko skupnost in medsebojno delitev dela, poudarja strokovnjakinja pedagogike montessori mag. Mojca Košič. S tem, ko otroka že v najzgodnejših letih vključimo v kuhinjska opravila, se mu bo kasneje, ko bo že starejši ali celo najstnik, zdelo samoumevno, da v družini pomaga pri domačih opravilih.
Sproščeno, prijetno vzdušje pa otroka tudi spodbudi k uporabi različnih čutil pri spoznavanju hrane. Ob pazljivem rezanju, tipanju, vonju in okušanju otrok podrobno opazuje določeno vrsto hrane in jo tako lažje sprejme, se postopoma navadi nanjo. Takšno spodbudno okolje otroka pogosto opogumi, da med pripravo hrane okusi tudi kakšen kos surove zelenjave, denimo koromač, bučko ali brokoli, ki ga sicer ne bi upal približati ustom. Za otroka je namreč ključno, da ima dovolj časa za vsako posamezno fazo svojega razvoja, saj se skozi gibanje in zaznavanje okolja pomembno razvijajo njegovi možgani. Zato je pomembno, da ne hitimo pri uvajanju novih okusov v rosnih letih, temveč damo otroku čas in priložnost, da spozna določeno vrsto hrane v svojem ritmu. Koristno je, da otroku določeno hrano večkrat ponudimo, saj tako kot odrasli tudi otroci niso vedno enako razpoloženi. Določena jed bo otroku kakšen dan zelo všeč, medtem ko je ob drugi priložnosti nikakor ne bo sprejel.
Otroku približajmo zelenjavo na igriv način
Otroku lahko zelenjavo približamo tudi skozi igro oziroma zgodbo ter mu na preprost način razložimo, kako določena zelenjava koristi njegovemu telesu. Denimo špinača, brokoli in mandlji vsebujejo ogromno beljakovin in so odlični za krepitev mišic in moči, medtem ko vsebuje koromač izjemno veliko vitamina C, ki okrepi naš organizem in našo zaščitno vojsko belih krvničk v telesu, ter kalcija, ki okrepi naše kosti in poskrbi za zdrave zobe. Na tak način lahko okrepimo zavest otroka, ki nagonsko želi poskrbeti za svoje zdravje in odlično počutje, ki mu omogoča brezskrbno igro na igrišču, ter okrepiti svojo moč in moč vojščakov v telesu, ki ga ščitijo pred različnimi virusi in bakterijami.
Vpliv prehrane na telo
Otroci se od rojstva dalje nenehno učijo – od prvega nasmeška do govorjenja, od plazenja do hoje in tekanja ter branja in pisanja. Možgani zato nenehno potrebujejo kakovostna hranila, da lahko izvajajo vse, kar se je otrok naučil. Za zdrav razvoj možganov v zgodnjih letih pa so bistvene kakovostne nepredelane maščobe, kot so hladno stisnjena, ne segreta olja, zlasti kokosovo, konopljino in laneno olje, oljčno olje, semena in surovo maslo, ter izogibanje strupom, ki onemogočajo delovanje organizma, predvsem sladkorju in umetnim sestavinam, poudarja Špela Falatov, vodja Centra za zdravljenje avtizma ZA.
Za nemoteno delovanje osrednjega živčnega sistema v telesu so pomembni tudi kvalitetni, polnovredni ogljikovi hidrati. Za normalno presnovo ogljikovih hidratov, vključno s sladkorjem, namreč telo nujno potrebuje minerale, kot so magnezij, kalcij, krom itd. Če jih ne dobimo z zaužito hrano, ker je sladkor (ali pa bela moka) popolnoma prečiščen, mora telo dati na voljo svoje uskladiščene minerale, kar pri dolgotrajnem uživanju privede do njihovega pomanjkanja, opozarja strokovnjak Mladen Krsnik. Mnoge medicinske raziskave, povezane z uživanjem namiznega sladkorja, so tako pokazale, da ta povzroča debelost, nastanek sladkorne bolezni tipa 2, metabolni sindrom in s tem povečano možnost nastanka srčno-žilnih bolezni, pa tudi zobno gnilobo.
Naravne alternative sladkorju
Alternativa namiznemu sladkorju in umetnim sladilom so naravna sladila, kot so ječmenov, ovseni in pšenični slad, javorjev sirup, sadni zgoščeni ali sveži sokovi iz jabolk, malin, bezga, suhega sadja in datljev, melasa, kokosov sladkor in vrsta novih sladil, ki si še utirajo pot na prodajne police, na primer yacon in stevia. Naravna sladila so pripravljena na način, da izdelek ohrani čim več spojin, ki so prisotne v rastlini ali plodu. Sladila poleg mešanice ogljikovih hidratov vsebujejo pravo razmerje mineralov in vitaminov ter druge potrebne spojine za njihovo optimalno presnovo. Organizem optimalno uporabi ogljikove hidrate in po njihovem zaužitju telo ni izčrpano, utrujeno ali pri najmlajših tudi hiperaktivno.
Velik vpliv na uživanje sladkorja v našem življenju imajo tudi prehranjevanje naših staršev, nosečnost in rojstvo, naše prehranjevanje v zgodnjem otroštvu in medsebojni odnosi v družini na fizičnem in čustvenem nivoju ter na koncu koncev naš način življenja, uravnotežena prehrana, fizična aktivnost, učinkovito spoprijemanje s stresom.
Zdrav odnos do prehrane
Ustrezna prehrana, ki je telesu v podporo, pa je še posebej pomembna, ko smo bolni, poudarja terapevtka Jasna Matjašič. Kadar smo zdravi, se telo namreč lažje zoperstavi snovem, ki ga obremenjujejo. Pri tem pa je izbor prehrane pogosto tudi močno povezan z našimi občutki. Kadar smo v stiski ali stresu, bolj posegamo po sladki hrani. Zato je še posebej pomembno, da se pri otrocih hrana ne pojavlja v obliki nagrade ali kazni, temveč jih že v zgodnjih letih navadimo na spoštovanje in rednost prehrane, kot tudi na to, da si je za zdrav in kakovosten obrok treba vzeti čas.
Vir: priloga Oddih
