Evropski voditelji in vrh evropske komisije se bodo danes z afriškimi voditelji sešli na dvodnevnem posebnem vrhu o migracijah na Malti. Čeprav je EU z afriškimi državami že lani sprejela akcijski načrt za upravljanje migracijskih tokov, naj bi se na tokratnem vrhu ponovno zavezali k že danim zagotovilom in iskali nove načine, kako zajeziti migracije.
»Migracije so visoko na evropskem seznamu prednostnih nalog. Gre za vprašanje, kako funkcionira Evropska unija in kako bodo vzhodnoevropske države razumele odgovornost, ki jo morajo prevzeti glede begunskega vprašanja. Politično ozračje zdaj je zelo drugačno od prejšnjih vrhov. Imate države, ki so bolj naklonjene sprejemanju beguncev, in tiste, ki so manj,« je za Dnevnik razložila dr. Ilse van Liempt, strokovnjakinja za migracije in profesorica na univerzi v Utrechtu.
Po vzoru načrta s Turčijo
Medtem ko je vse več pozornosti v Evropi namenjene zahodnobalkanski migracijski poti, je osrednja sredozemska migracijska pot, čez katero so se begunci vse do letos najbolj številno odpravljali v EU, skoraj pozabljena. A po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je čez Sredozemsko morje od obal Libije in Tunizije v Evropo letos prispelo več kot 140.000 beguncev, čez Balkan pa 770.000.
Begunce iz afriškega roga k begu silijo nerešeni konflikti in podnebne razmere, iz zahodne Afrike pa ljudje bežijo zaradi konfliktov, revščine in bolezni. EU jih sicer namerava s sistemom kvot preseliti 20.000, vendar držav, v katerih naj bi izvedli ta program, sploh še niso določili. To se ne bo zgodilo niti na vrhu EU-Afrika, kjer se bodo afriške države zavzele predvsem za odpiranje novih zakonitih priložnosti migracij v EU.
Evropska unija po drugi strani od afriških držav želi dobiti zagotovilo, da bodo sprejemale ekonomske migrante, ki jih bodo evropske države poskušale vrniti v države izvora. Sodeč po osnutkih sklepne deklaracije bi EU želela, da bi se afriške države hitreje odzivale na prošnje za vračanje migrantov. Pripravljene so jim pomagati z modernizacijo registrov prebivalstva in pri digitalizaciji odvzetih prstnih odtisov. V zameno za pristanek na vračanje migrantov naj bi Evropska unija ponujala rahljanje pogojev za pridobitev vizumov, s čimer bi omogočili večji zakonit migracijski tok v EU. A po mnenju Liemptove je vprašljivo, ali se bo na vrhu mogoče dogovoriti o odpiranju zakonitih možnosti migracij zaradi politične klime, ki trenutno vlada v EU.
Neizpolnjene finančne zaveze
Na vrhu naj bi se zavzeli še za tesnejše sodelovanje varnostnih organov pri nadzoru meja, afriški voditelji pa poleg tega za ukrepanje zoper konflikte na območjih Čadskega jezera, afriškega roga in Sahela. A v ospredju razprave naj bi bil akcijski načrt vračanja migrantov in sprejemanja beguncev, ki je v grobih obrisih podoben akcijskemu načrtu med EU in Turčijo za zajezitev begunskih tokov. S spodbudami na področju vizumske politike in gospodarstva naj bi afriške voditelje poskušali prepričati o sprejetju načrta. Kot je za tiskovno agencijo AP dejal Ajay Bramdeo, veleposlanik Afriške unije pri EU, takšne intervencije v zunanji politiki ne prinesejo vedno želenih rezultatov.
Evropska unija bo sicer ob robu vrha slavnostno zagnala sklad za Afriko, v katerega je evropska komisija že namenila 1,8 milijarde evrov za razvojne projekte. Enake vsote, z njo naj bi podvojili vrednost sklada, pa evropski voditelji še niso zagotovili. Zgolj dobrih dvajset milijonov evrov je doslej obljubila peščica držav. Prav vprašanjem neizpolnjenih finančnih zavez za afriški sklad, sklad za Sirijo, Unicef in Svetovni program za hrano se bodo evropski voditelji posvetili na neformalnem vrhu v četrtek, torej neposredno po končanem vrhu z afriškimi državami. ag
