Vlada Alenke Bratušek je leta 2013 obljubila obubožanemu Mariboru in njegovi okolici državno pomoč v skupni vrednosti 66 milijonov evrov, kar je bilo bistveno manj od mariborskih pričakovanj. Podatki minulih treh let pa razkrivajo, da so doslej razdelili le delček razpoložljivega državnega denarja.
Lani ni bila porabljena niti tretjina
Na papirju je vladni sklep iz oktobra 2013 določal, da bo problemski regiji namenjenih 6,4 milijona evrov na leto. V praksi pa se je izkazalo, da tega denarja sploh ni mogoče počrpati. V letu 2013 država ni pripravila nobenega razpisa. Lani je ministrstvo za gospodarski razvoj izpeljalo razpis za sofinanciranje začetnih naložb podjetij, ki naj bi ustvarjala ali ohranjala delovna mesta ter še razpis za sofinanciranje obrestnih mer in še zadnjega za spodbujanje podjetniške dejavnosti. Od razpoložljivih 6,4 milijona evrov je bilo lani razdeljenih manj kot 30 odstotkov zneska.
Podobno se razpletajo finančne razmere tudi letos. Mariborska razvojna agencija, ki na podlagi krovne pogodbe izvaja program spodbujanja konkurenčnosti, je doslej izpeljala tri razpise. V razpisu za sofinanciranje manjših začetnih naložb je bilo na voljo 607.000 evrov, enajst izbranih podjetij, ki so pravočasno udejanjila naložbo, pa je prejelo skupno 474.000 evrov.
V avgusta objavljenem razpisu za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite je izpolnjevalo razpisne pogoje 62 prijaviteljev. Odobrili so jim skupno nekaj več kot 567.000 evrov. »S tem bodo upravičena podjetja nekoliko razbremenjena stroškov financiranja in pričakujemo lahko, da bodo te finančne spodbude ugodno vplivale na ohranitev delovnih mest,« je prepričan Božidar Pučnik, direktor Mariborske razvojne agencije (MRA).
Septembra pa so sklenili še razpis za izvajanje instrumenta Podjetno v svet podjetništva, v okviru katerega je 30 brezposelnih oseb dobilo priložnost, da s strokovno pomočjo zaposlenih v MRA in s sodelovanjem zunanjih strokovnjakov razvijejo lastno podjetniško idejo v delujoče podjetje. Za ta petletni program je skupno na voljo 1,7 milijona evrov.
Šele letos vzpostavili garancijsko shemo
Razpoložljivi podatki o finančni realizaciji, ki upoštevajo tudi stroške coworking centra MRA in promocijskih dejavnosti, razkrivajo, da je bilo letos porabljenih komaj 45 odstotkov razpoložljive državne vsote. »Do letos država žal ni vzpostavila pogojev za izvajanje programa,« se pritožuje Pučnik in kaže s prstom proti Ljubljani.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč šele junija določilo garancijsko shemo, ki bi omogočala udejanjanje vladnega sklepa. Ker je zdaj ta birokratska ovira odpravljena, Pučnik pričakuje, da bo tukajšnje gospodarstvo vendarle prejelo obljubljeno pomoč v celoti. Ministrstvu so v zvezi s tem predlagali še spremembo programov. Izkazalo se je namreč, da izkazani interes za subvencioniranje obrestne mere ne dosega razpoložljivega denarja. Zanimanje za sofinanciranje manjših začetnih vlaganj pa je bistveno večje od pričakovanega, razlaga Pučnik.
