Ministrstvo za okolje je koncesijo za urejanje vodotokov v porečju Soče prejšnji teden oddalo podjetju Hidrotehnik, ki je za Sočo že skrbel zadnjih deset let. Družba Vekton s hrvaškim znanjem in referencami, ki je dolgo veljala za prevzemnika del na Soči, je izpadla. Sklep ministrstva, ki ga je že potrdila tudi vlada, še ni pravnomočen.
Podeljevanje koncesije za Sočo je spremljalo nemalo zapletov, pritožb, revizij in pritiskov. Ministrstvo za okolje in prostor je dvakrat izbralo najcenejšega ponudnika, in sicer družbo Vekton iz Celja. Ker pa Celjani niso imeli izkušenj z urejanjem vodotokov, so se namenili znanje kupovati od hrvaških strokovnjakov. To je bila pika na i, da so se v izbiro koncesionarja vmešali tudi severnoprimorski župani in poslanec. Vsi prepričani, da Soča potrebuje operativce, ki bodo ob neurjih na terenu hitro, podkrepljeni z znanjem in fizičnimi močmi. Dokončno potrditev so si Celjani na koncu zapletli predvsem sami. Zaradi blokiranih računov in davčnega dolga je imel njihov konkurent Hidrotehnik več kot dovolj argumentov v rokah, da je na ministrstvu v tretje vendarle dosegel zmago.
V porečje Soče 4,8 milijona evrov
Direktor Hidrotehnika Klemen Zajc pojasnjuje, da je Ministrstvo za okolje in prostor ugodilo njihovemu ponovnemu revizijskemu zahtevku. »Znova smo lahko vpogledali v dokumentacijo konkurenta in oporekali njihovim obrazložitvam. Naročnik je videl, da te ne zdržijo,« je pojasnil Zajc. Na Ministrstvu za okolje in prostor pa odgovarjajo, da so ob vpogledu v javne evidence o finančnem stanju družbe Vekton »ugotovili okoliščine, ki utemeljeno kažejo, da to podjetje ne bo moglo izpolnjevati obveznosti iz pogodbe«. Iz družbe Vekton včeraj do zaključka redakcije nismo prejeli odgovorov, so pa nam že pred časom odgovorili, da so »očitno ponovno vstopili v krog izbrancev, kjer ni prostora za nove akterje, ki bi delali bolje in ceneje«.
Koncesija izbranemu ponudniku štiri leta zagotavlja delo in denar. V Hidrotehniku so po podatkih Ministrstva za okolje od leta 2005 za urejanje vodotokov v porečju Soče prejeli dobrih 28 milijonov evrov. Za naslednje štiriletno obdobje pa je za redno javno službo urejanja voda na območju Soče predvidenih približno 4,8 milijona evrov. Poleg tega je treba k temu znesku dodati še vsa izredna dela, ki jih najpogosteje s seboj prinesejo vse pogostejše poplave, in investicijske projekte zagotavljanja protipoplavne varnosti. V novi finančni perspektivi do leta 2020 je za ta namen v celotni Sloveniji namenjenih 83,1 milijona evrov sredstev Evropske unije.
Hidrotehnik ni bil vedno za zgled
Hidrotehnik je za povodje Soče doslej skrbel deset let. Večinoma dobro, ne pa vedno ugledno. Lansko leto je med interventnim utrjevanjem brežin reke Soče (po poplavah leta 2012!) pri Kobaridu uničil drstišča z več deset tisoč ikrami soške postrvi. Del se je lotil brez naravovarstvenega soglasja in mimo ribičev. Slab glas o njih je tedaj segel vse do Svetovnega sklada za naravo (WWF) s sedežem v Švici in evropske komisije. Ministrstvo za okolje in prostor smo zato povprašali, ali so tudi napake Hidrotehnika vplivale, da je izbira koncesionarja za Sočo tekla tako dolgo in je Hidrotehnik vmes skoraj izpadel iz igre. Odgovarjajo, da ne. Teh kriterijev v objavljenem javnem razpisu ni bilo, zato jih tudi pozneje niso mogli upoštevati.
