Iz mošta v slovenskih kleteh naj bi letos dobili okoli 100 milijonov litrov vina. V vseh vinorodnih okoliših pri nas ugotavljajo, da gre za eno boljših letin tako po kakovosti kot količini, vinarji pa pričakujejo pri zlati kapljici nižje alkoholne stopnje in sveže vino. Prav po takšnem je v zadnjem času vse več povpraševanja.
»Posebnega martinovanja ne pripravljamo, nihče, ki nas bo obiskal, pa iz kleti ne bo odšel, ne da bi pokusil naš pridelek,« pravi Radivoj Lisjak iz Zalošč v spodnji Vipavski dolini, ki vodi kmetijo skupaj z nečakom Matejem Žabarjem. Oba nadaljujeta tradicijo Ivančeve domačije, ki je bila ena prvih v dolini, kjer so pred mnogimi desetletji začeli stekleničiti vino. »Ves mošt se še ni spremenil v vino, vendar je tisto, kar je dozorelo, letos odlično. Takšne letine bi si zagotovo še želeli,« modruje Radivoj, ki z gosti vedno rad poklepeta o razmerah v kmetijstvu pa tudi o domači in svetovni politiki. Ob obilici dela si vedno najde čas, da prebere časopise, strokovno literaturo ali si ogleda poročila na televiziji. Z vsem je na tekočem. »Imamo veliko državnih praznikov, samo vinarji ga še nimamo. Takoj podpišem, da postane 11. november državni praznik in dela prost dan,« v smehu doda Radivoj.
Trgači dobrodošli tudi na martinovanju
Skoraj vsako leto je v dneh, ko goduje sveti Martin, veselo na domačiji Dušana Benčine v Ložah pri Vipavi v zgornji Vipavski dolini. V goste pridejo trgači, ki lahko tako ocenijo, kaj je gospodar naredil iz grozdja, ki so ga pobrali septembra. Okoli 30 se jih je zbralo tokrat, prišli so od Bovca do Gorenjske, od Primorske do Ljubljane in Dolenjske. Eden takšnih je Danilo Flajs iz Bovca. »Prihajam že šest ali sedem let zapored. Ostanem tudi po več dni. Rad delam na zemlji. V Bovcu imam poleg sadja tudi nekaj trt. Še kar dobro uspevajo. Med drugim sem letos pridelal namizno sorto kraljica vinogradov. Bila je izjemno sladka in nanjo so se spravile ose. Bile so hitrejše od mene,« se opravičuje in v isti sapi hvali Benčinov pridelek.
Da je iz mošta res nastalo vino, je na kmetiji nekdanje slovenske vinske kraljice Maje Benčina preveril župnik Ivan Furlan iz bližnje vasi Goče. V vinski kleti je opravil blagoslov vina, prostorov in družine Benčina ter prvi pokusil cabernet sauvignon iz velikega lesenega soda. »Nekaj čudovitega je danes prenašati blagoslov. Vsi smo ga potrebni. Naj blagoslov prikliče posebno božje varstvo na to klet in to žlahtno vino ter na družino, ki se preživlja z vinogradništvom in kletarstvom. Blagoslov naj prihaja tudi na vse, ki bodo to vino razumno in odgovorno uživali,« je med drugim dejal župnik, ki je posebej za to priložnost spesnil pesem v čast svetemu Martinu in v eni od devetih kitic zapisal: »V naši domovini zdaj časti ga skoraj vsaki kraj; posebej vinorodna tla in hiša vsa Benčinova.«
Eden najboljših letnikov v zadnjem času
Po blagoslovu smo lahko tudi navzoči pokusili odlično vino iz grozdja, ki raste na trtah pod Erzeljem, odleglo pa je tudi gospodarju. »Letos so bili pogoji za trto enkratni. Smo hiša sauvignonov, vendar se moram pohvaliti tudi s cabernet sauvignonom, ki je bil zelo dobro ocenjen na vinskem sejmu v Ljubljani. Grozdje je bilo zdravo, škropili smo ga polovico manj kot minulo leto, ko nas je pestilo deževje,« je dejal Dušan, ki poleg vinogradov skrbno neguje tudi potomko z Lenta, ki raste tik ob hiši pod oknom nekdanje spalnice vinske kraljice.
V Sloveniji vino stekleniči okoli 1800 vinogradnikov. Med njimi jih je verjetno največ v vinorodni deželi Primorski. Tu naj bi se po mnenju poznavalcev ohranilo tudi najbolj prepoznavno čaščenje svetega Martina. Eno od takšnih je zadnja leta v vasici Šmartno v Brdih, kamor se je minuli konec tedna v dveh dneh zgrnilo tisoč in več obiskovalcev od blizu in daleč. Ti so poleg dobre kapljice lahko pokusili tudi dobrote briških gospodinj in se spoznali z nekaterimi starimi običaji, povezanimi z jesenskim pustom, kot tudi imenujejo martinovo.
Jabolko odloči o dobrem ali slabem vinu
Mednje zagotovo sodi vraža, ko na sod na mesto čepa položijo jabolko z zelišči. Na martinovo ga presekajo, pripoveduje Katja Kogej iz Šmartnega, etnologinja, sommelierka in ljubiteljica vrtnic. »Če na martinovo ugotovijo, da jabolko ni gnilo, potem je vino dobro.« Kogejeva poudarja, da imamo v Evropi veliko vrhunskega vina, a se njegova poraba v vinskih deželah, kot so Francija, Italija in Španija, zmanjšuje, povečuje pa v skandinavskih državah, Poljski, Rusiji in še posebno na Kitajskem. V Brdih na martinovo gospodinje poleg drugih dobrot običajno postrežejo tudi s tradicionalnim točem.
Že Janez Vajkard Valvazor je ob koncu 17. stoletja v svoji Slavi vojvodine Kranjske zapisal, da je Kranjska s svojimi vinogradi in dobrimi vini radostna in gostoljubna dežela. Vrle Kranjce je posvaril, da je vino »kinder machen«, zato naj se ga varujejo. Očitno to opozorilo na obiskovalce Brd (kot tudi drugih vinorodnih in nevinorodnih krajev) ne vpliva. Poleg Slovencev briške kleti obiskuje vse več Avstrijcev, Nemcev, nekaj manj je zadnje čase Italijanov, prihajajo pa tudi Američani, Avstralci, Čehi, Poljaki in drugi. Glas o dobrem vinu, izbrani kulinariki in prijaznih ljudeh seže očitno v deveto vas in mesta po vsej zemeljski polobli.
