Valute povzročajo Gorenju vedno več skrbi

Ob koncu tedna je devetmesečne rezultate objavila še družba Gorenje, ki je v prvih treh četrtletjih ustvarila za dobrih 875 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Sicer je bilo tretje četrtletje prodajno gledano najboljše četrtletje letos – prihodke skupine so povečali za dobra dva odstotka, na 317,4 milijona evrov. A vendar so samo v tem obdobju pridelali za 2,5 milijona evrov izgube. Vzrok so seveda negativne tečajne razlike, in sicer na eni strani zaradi krepitve dolarja glede na evro – posledično je krepitev omenjenega valutnega razmerja imela negativen vpliv na povišanje nabavnih cen materiala in surovin. Na drugi strani se je družba soočala tudi z več kot 20-odstotno devalvacijo rublja glede na evro v tretjem četrtletju. Čeprav je Gorenje višalo cene v lokalni valuti (rubljih), so samo zaradi časovnega razkoraka med prilagajanjem cen na trgu in gibanjem tečaja rubelj/evro pridelali za skoraj dva milijona evrov negativnih tečajnih razlik. Brez omenjenih negativnih učinkov obeh valutnih parov bi sicer Skupina Gorenje v prvih devetih mesecih poslovala pozitivno, tako pa se je izguba na devetmesečni ravni povzpela že na 9,5 milijona evrov. Zaradi navedenih dejstev, to je nestabilnega in nepredvidljivega poslovnega okolja – še posebno razmer v Rusiji in Ukrajini ter zaradi odprodaje dejavnosti ekologije, je Gorenje pripravilo tudi nov strateški načrt do leta 2020, ki temelji na globalni rasti. Ključna usmeritev naj bi bila v podvojitvi prodaje pri izdelkih visokih cenovnih segmentov, v razvoju premijskih in inovativnih izdelkov ter v rasti prodaje v čezmorskih državah. Tako načrtujejo do leta 2020 za več kot 400 milijonov evrov povečanega skupnega prometa, kar pomeni rast za nekaj več kot 35 odstotkov.