Lorenza poznajo vsi, ki so navdušeni nad vragolijami mojstrov dvokolesnega dirkanja. Belo-modri vitez na Yamahinem konjiču je letos vse prej kot zlahka opravil s tekmeci. »Nemogoče je primerjati letošnji naslov s tistima iz leta 2010 in 2012. Leta 2010, ko sem prvič postal prvak, sem imel na voljo najboljši motocikel, Rossi pa se ni mogel boriti za naslov prvaka zaradi poškodb. Leta 2012 je bilo tudi bolj enostavno, letos pa... Le poglejte statistiko, letos nisem nikoli zares vodil v skupni razvrstitvi, skozi celotno sezono sem bil v vlogi lovca, le vmes sem se enkrat izenačil po številu točk z Rossijem. Dejansko sem v celi sezoni vodil le enkrat, in to po zadnji dirki,« je po osvojitvi tretje zvezdice v karieri povedal Jorge Lorenzo.
Sezona 2015 se zanj ni dobro začela, od začetka je bil v zaostanku za Rossijem. Sicer nikoli ni dovolil, da bi mu Italijan ušel predaleč v skupni razvrstitvi, a kaj več mu tudi ni uspelo pričarati na asfaltu. Vmes je bilo celo nekaj smole, težave s čelado in rošenjem vizirja v Katarju in Silverstonu so mu vzele nekaj točk, ki bi jih na koncu sezone še kako potreboval. A imel je tudi odlično serijo štirih zaporednih zmag, od Jereza do Barcelone, kar mu je dalo veliko samozavesti. Lorenzo je proti koncu sezone postajal vedno močnejši in je vse bolj pritiskal na Rossija.
Starost je bila njegova prva ovira
Dvokolesni šport je v Španiji zapisan z veliko začetnico, zato ni čudno, da je tudi malce bolj od središč dogajanj oddaljena Palma dala še eno veliko ime motociklističnega športa. Rodil se je leta 1987 na Palmi de Mallorci, od rane mladosti je živel le za dve kolesi, saj je že kot štiriletni pobič začel dirkati z minikros motocikli. Ko je dopolnil deset let, je že nastopal na španskem prvenstvu do 50 kubičnih centimetrov in leta 2001, po številnih uspehih v Španiji, prestopil meje svoje države, saj je začel dirkati na evropskem prvenstvu do 125 kubičnih centimetrov. Takrat je bil star vsega 15 let, starost pa je bila ena redkih, če ne celo edina omejitev za razvoj njegove kariere. Že leta 2002 je namreč začel dirkati na svetovnem prvenstvu, a je moral izpustiti prvih nekaj dirk, ker še ni bil dovolj star. Celo tisti konec tedna, ko je imel rojstni dan, je moral izpustiti petkov trening, saj še ni dopolnil obvezne starosti. A v soboto je bil nenadoma dovolj star in zaresno dirkanje se je zanj začelo.
Kmalu se je preselil na 250-kubično prvenstvo. Leta 2006 in 2007 je postal prvak in povsem logično je bilo, da so ga hitro »vpoklicali« v kraljevi razred moto GP. A veliko bolj nenavadno je bilo, da so ga postavili ob bok izkušenega ljubitelja dirkaških navdušencev Valentina Rossija. Z italijanskim velemojstrom nikoli nista navezala pristnega stika, a je imel mladi Španec ob sebi vrhunskega učitelja, od katerega se je veliko naučil. Jorge Lorenzo posnema Valentina Rossija tudi pri še vedno polomljeni angleščini. A tudi to mu ljubitelji tega športa hitro oprostijo. Zavedajo se, da je njegova naloga obvladovanje motocikla, pri čemer je sijajen, ne pa recitiranje Hamleta.
Hladen in nedotakljiv
A kašen mož je Lorenzo v resnici? Deluje hladno, nedotakljivo, celo nekoliko odbijajoče. Rado se zgodi, da tekmecem noče niti seči v roko, zgodilo se je že, da je iz užaljenosti zaradi Marqueza zavrnil rokovanje. Rad tudi pokaže svoja čustva. Njegov značaj kaže, da ni »sončni fant«, kakršen je na primer Valentino Rossi, ki privlači navijače kot magnet. O zasebnem življenju pove izjemno malo. Med hobiji našteje branje, videoigrice in glasbo, posebej mu je blizu rock. Najraje ima, značilno za Španca, paello. In ima še en hobi: zbira dirkaške kombinezone legend formule 1.
Za hladno fasado petkratnega svetovnega prvaka se skriva tudi človek z občutkom za dobrodelnost, le da tega nikoli ne obeša na veliki zvon. Leta 2013 je na primer sodeloval z umetnico Anno Vives, ki ima downov sindrom. Vivesova mu je posebej za dirko v Barceloni narisala nov dizajn čelade, na koncu pa se mu je še pridružila na zmagovalnih stopničkah. Čelado so pozneje prodali na licitaciji in denar namenili za dobrodelni sklad, s katerim Lorenzo sodeluje še danes.
Poleg dirkanja ga zanima tudi moda. Letos je celo postavil na noge lastno blagovno znamko, pod katero oblikuje sončna očala, majice in kapice. S svojo kolekcijo je tudi že nastopil na modni reviji, ki je bila v Madridu. Ko se bo njegova dirkaška kariera končala, bo morda svoj posel lahko nadaljeval prav v modi.
