A to, kako različno ljudje dojemamo dobro in slabo, je osnova za tegobnost življenja Lionela Messija. Messiju, najboljšemu nogometnemu driblerju na svetu, se namreč redno dogajajo primerjave z Ronaldom. Čim nekaj tednov zapored ne preigra kakšne obrambe v kompletu (trenutno je poškodovan), se nemudoma javijo glasovi, da je Ronaldo vendarle boljši od njega. Taisti Ronaldo, ki so mu navijači po vsej Evrope svoje čase skandirali: »Messi, Messi!« Kar je zaušnica, kakršne nemara ni dobil še noben veliki nogometaš pred njim. No, minuli teden je to, da je najboljši na svetu, izjavil kar Ronaldo sam. Neverjeten mladenič. Vprašanje je samo, ali Portugalec, ki v ključnih tekmah itak praviloma zmrzne – tudi njegova Portugalska se zdi, da bi bila našim bistveno ugodnejši nasprotnik od razigranih Ukrajincev – v te konstrukte zares verjame.
Ali pa je toliko prebrisan, da le manipulira. Da se zaveda, da na svetu živijo tudi ljudje, ki imajo raje daljše postopke za pridobitev novega vozniškega dovoljenja od kratkih. In ki Portugalca dojemajo kot boljšega nogometaša od Argentinca. Kar si je vsekakor podobno. Težko je na to odgovoriti. Zdi se, da gospodič res verjame v to, da pa svoje privržence celo bolj kot z nogometnimi veščinami navdihuje s tem, kako verjame vase. Kajti biti dober kot Messi je težje dosegljivo kot imeti ronaldično samopodobo.
